In mi mu za to še plačamo!

Če vsaj malo sledite novim filmom, ste zagotovo opazili, da je Disney v zadnjem desetletju na veselem toboganu snemanja filmov, ki temeljijo na njihovih klasičnih risankah. Od leta 2014 do sedaj so naredili 15 takšnih filmov, in še Sneguljčico, ki se pravkar vrti v kinih. Konec maja prihaja v kino filmska različica risanke Lili in žverca. V postprodukciji pa imajo še filmsko različico Vaiane, Herkula, Robina Hooda in Bambija.

Od petnajstih filmov sem jih videla sedem. In všeč mi je bil eden – Pepelka. Nadgradili so osnovno zgodbo, jo vizualno obogatili in likom dodali nekaj globine, da lažje razumemo njihove motive in ravnanje.

To je namreč smisel filmov – da povejo zanimivo zgodbo z liki, s katerimi se lahko poistovetimo, jih razumemo. Ne pa, da povejo že znano zgodbo, jo malo priredijo in se sproti šopirijo s sposobnostjo sodobne animacije.

Prišla sem do točke, ko mi pravzaprav niti ni več nepojmljivo, da Disney še kar snema te filme, namesto da bi se spomn...