Teksas je za Aljasko druga največja ameriška zvezna država. Velik je 695.662 kvadratnih kilometrov, kar je več kot merita skupaj Nemčija in Italija. Tudi po številu prebivalcev je na drugem mestu. Ima jih skoraj 32 milijonov in zaostaja le za Kalifornijo.

Dežela presežkov

Teksas leži ob obali Mehiškega zaliva, toda njegova najbolj odmaknjena točka je od morja v zračni črti oddaljena več kot tisoč kilometrov. Obalna pokrajina se v notranjosti spremeni v valovite prerije. Teksas meji na Louisiano, Arkansas, Oklahomo in Novo Mehiko, na jugozahodu pa sega do dva tisoč kilometrov dolge meje z Mehiko. Ima velike zaloge nafte in zemeljskega plina. Je največji proizvajalec električne energije iz vetrnih elektrarn med ameriškimi zveznimi državami. V mestu Houston je Nasin center za spremljanje vesoljskih poletov. V Teksasu so novembra 1963 ustrelili ameriškega predsednika Kennedyja.

V Teksasu so štiri mesta, ki imajo več kot milijon prebivalcev.

V Teksasu so štiri mesta, ki imajo več kot milijon prebivalcev: Houston, San Antonio, Dallas in Fort Worth. To mejo bo verjetno kmalu presegla tudi teksaška Austin. Med ostalimi mesti je treba omeniti še El Paso, ki leži tik ob mejo z Mehiko, večkrat pa ga lahko srečamo tudi v križankah.

Priseljevanje in črni oblaki

Čeprav so španski osvajalci že sredi 16. stoletja prodrli v notranjost današnjega Teksasa, je ostalo njegovo ozemlje redko poseljeno. Večje skupine ameriških priseljencev so začele prihajati šele po letu 1821, ko se je Mehika otresla španske nadvlade in postala neodvisna država. V naslednjih petnajstih letih se je v Teksasu, ki je bil tedaj del Mehike, naselilo od 35.000 do 50.000 ljudi, ki so v selitvi na zahod videli možnost za nov začetek.

Mehiška vlada je sprva spodbujala priseljevanje Američanov, pozneje pa je začela omejevati njihovo avtonomijo. Namesto svetle prihodnosti so se nad deželo začeli zbirati temni oblaki. Zaradi kulturnih, političnih in verskih razlik so se nevarno zaostrila nasprotja med ameriškimi priseljenci in mehiškimi oblastmi, ki so v Teksas naposled poslale vojsko. Vojaki so zasedli tudi nekdanjo frančiškansko misijonsko postajo Alamo blizu San Antonia in jo spremenili v utrdbo.

Misijonska postaja Alamo. VIR: Wikipedia 

Vendar se je tudi v tem primeru pokazalo, da številčna premoč in boljša oborožitev sami po sebi še ne zagotavljata uspeha. Že decembra 1835 je Mehičane pregnala večja skupina Teksašanov in se polastila utrdbe.

Ko niso meč, sekira in lopata …

Mehičani so se hitro vrnili. Dne 23. februarja 1836 je general Antonio Lopez de Santa Anna s kakšnimi 4.000 ali 5.000 vojaki obkolil Alamo, ki ga je branilo približno 190 mož. Ti so se pogumno upirali, vendar jim je kmalu začelo zmanjkovati streliva, zato je utrdba 6. marca 1836 padla v roke napadalcem. V bitki, ki spada med najslavnejše dogodke v ameriški zgodovini, so umrli vsi branilci. Med njimi je bil tudi legendarni vojak in lovec Davy Crockett. Čez poldrugi mesec so Teksašani vrnili udarec in blizu današnjega Houstona povsem razbili vojsko generala Santa Anne. S tem si je Teksas priboril težko pričakovano neodvisnost, leta 1845 pa je postal zvezna država v okviru ZDA.

V bitki za Alamo se je boril tudi legendarni vojak in lovec Davy Crockett.

Slaven lovec

Davy Crockett se je rodil avgusta 1786 v Tennesseeju. Že zgodaj je postal lovec. Veljal je za neustrašnega moža in izvrstnega poznavalca narave. O njem so krožile zgodbe, da se je ruval z aligatorji in medvedi. Sodeloval je v spopadih z Indijanci, potem pa se je vključil v politiko. Izvoljen je bil v predstavniški dom ameriškega kongresa. Ko je leta 1835 na volitvah doživel poraz, je ljudem zabrusil, da gredo lahko v pekel, on pa bo šel v Teksas. Tam se je pridružil borcem za neodvisnost. Umrl je v bitki za Alamo. Star je bil 49 let. Čeprav je od takrat minilo že 190 let, je med Američani še vedno živa njegova podoba s krzneno kapo na glavi, iz katere štrli zadaj rakunji rep.

Članek je bil objavljen v reviji Radovednež (02/2026).