»Dobra volja na obeh straneh«
»Dobra volja na obeh straneh«
Po mnenju Vatikana so trenutna pogajanja s Kitajsko na obeh straneh »v znamenju dobre volje«. Svetemu sedežu je bilo posebej veliko do tega, da bi kitajski katoličani »na pozitiven način živeli pripadnost Cerkvi« in bili obenem »dobri državljani«, ki bi »prispevali h krepitvi skladnosti celotne kitajske družbe«, je v pogovoru za italijanski časnik Avvenire dejal vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin. Vsebinskih podrobnosti pogajanj za sporazum med kitajsko komunistično vlado in Svetim sedežem kardinal ni navedel.

Parolin je poudaril tudi pomen pogajanj za papeža: »Frančišek si močno želi, da bi uspeli premagati napetosti in razlike iz preteklosti in da bi zgodovina Cerkve na Kitajskem lahko začela pisati novo stran.«
Glede razdelitve na režimu naklonjene »domoljubne« in Rimu zveste katoličane je vatikanski državni tajnik pojasnil, da na Kitajskem ne obstajata dve različni katoliški Cerkvi. Kdor tako misli, dela krivico tako zgodovinskim dejstvom kot tudi življenju tamkajšnjih vernikov. »Obstajata dve občestvi, ki si želita, da bi lahko živeli v polni edinosti z naslednikom apostola Petra.« Želja Svetega sedeža je, da bi bil »v ne preveč daljni prihodnosti« priča vnovični spravi obeh skupnosti, ki bi skupaj oznanjali vero in zanjo tudi verodostojno pričevali, je dejal kardinal Parolin.
Okoli 13 milijonov izmed več 1,3 milijard prebivalcev Ljudske republike Kitajske je katoličanov; oblasti jih priznavajo okoli šest milijonov. Posebnost kitajskega katolištva je razdeljenost v dve skupini: poleg državno priznanega »Domoljubnega združenja kitajskih katoličanov« obstaja tudi t.i. podzemna Cerkev v edinosti s papežem.
»Domoljubni kristjani« so z državnim dovoljenjem lahko dejavni od leta 1957 oziroma od konca kitajske kulturne revolucije (1966-1976). Člani podzemne Cerkve pa so s strani države nenehno deležni različnih sankcij. Duhovniki in škofje so pogosto aretirani in zaslišani. Po začasnem približanju so v preteklih letih zaradi pritiska državnega vodstva brez papeževega privoljenja znova posvetili več škofov. Papež Frančišek je medtem Pekingu že večkrat nakazal pripravljenost za dialog.
Vir: Kathpress
Foto: splet



