V Kregarjevem in Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava je na ogled razstava del akademskega slikarja Mateja Metlikoviča. FOTO: osebni arhiv M. M.



V Kregarjevem in Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava je na ogled razstava del akademskega slikarja Mateja Metlikoviča. Razstava, ki jo je avtor naslovil Vrt življenja, zajema zadnjih 15 let njegove ustvarjalnosti, in sicer tako osnutke za večja sakralna dela, predloge za vitraje (Radovljica, Maribor in Novo mesto), kot tudi nekaj posvetnih naročil ter nekaj del, povezanih s temi cikli; v Meršolovem atriju pa razstavlja raznoliko zasnovana dela na temo angelov in ptic, ki jih je umestil v prostor po sistemu mobilov, ter platna različnih formatov iz zadnjih let in serije malih oz. miniaturnih del na lesu in papirju.


Razstavo je avtor naslovil Vrt življenja. FOTO: osebni arhiv M. M.


»Slikarjeva prepoznavna likovna govorica z virtuozno oblikovano črtno risbo na barviti podlagi in bogato simboliko nas nagovarja z vstajenjsko radostjo in zaupanjem v moč, rodovitnost ter zmagoslavje Življenja,« je zapisala umetnostna zgodovinarka Bernarda Stenovec.


Razstava zajema zadnjih 15 let avtorjeve ustvarjalnosti. FOTO: osebni arhiv M. M.


Miklavž Komelj pa je o Metlikovičevem ustvarjalnem opusu zapisal, da je njegov »najčistejši medij vsekakor steklo. Magično žarenje barv tega stekla dosega s posebno kombinacijo transparentnosti in gostote; stekla njegovih vitrajev so neobičajno debela, poudarjena je njihova materialnost, od blizu včasih v njih zagledamo zračne mehurčke, ki spet dodajo novo luminoznost.«


Matej Metlikovič vse od leta 1979 samostojno razstavlja v Sloveniji in izven nje. Sodeluje na likovnih kolonijah doma in v tujini ter na mnogih skupinskih razstavah. FOTO: osebni arhiv M. M.


Kot je zapisal Komelj, slikar Metlikovič primerja barvne kompozicije vitrajev s čisto glasbo, »risbo, ki gre čez te barvne kompozicije, pa z besedilom pesmi, ki je péta s to glasbo.« Da čuti v Metlikovičevih delih francosko kulturno tradicijo, je še zapisal Komelj: »Od Matissa in Le Corbusuera do Rouaulta, ki je vplival zlasti na njegovo neoekspresionistično intonirano slikarstvo osemdesetih let.«

»Slikarjeva prepoznavna likovna govorica z virtuozno oblikovano črtno risbo na barviti podlagi in bogato simboliko nas nagovarja z vstajenjsko radostjo in zaupanjem v moč, rodovitnost ter zmagoslavje Življenja.« FOTO: osebni arhiv M. M.


Poleg načrtov za vitraje pa v Metlikovičevem ateljeju vseskozi nastajajo tudi dela v akrilni tehniki na platnu in papirju, nekaj ciklov je naslikal tudi na lesu – ta dela odražajo tudi slikarjevo ljubezen do pravoslavnih ikon, ki so prav tako močno zaznamovale njegovo ustvarjalno pot. Komelj svoje razmišljanje zaključi z mislijo, da je »temeljni modus obstajanja Metlikovičeve umetnosti solaren. Metlikovič ljubi poletje, ko barve najbolj žarijo, in primerja umetnost z bibličnim gorečim grmom: 'Dobro umetniško delo gori in ne zgori.'« 


Umetnostni zgodovinar Andrej Doblehar na razstavi del Mateja Metlikoviča. FOTO: osebni arhiv M. M.


Matej Metlikovič, rojen leta 1956 v Kranju, je po maturi na kranjski gimnaziji vpisal študij slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 1978 diplomiral in nato do leta 1981 absolviral štiri semestre podiplomskega študija na slikarski specialki. Dobrih deset let je poučeval srednješolski predmet umetnostna vzgoja, od leta 1992 naprej pa deluje kot samostojni ustvarjalec na področju kulture s statusom umetnika. Vse od leta 1979 naprej samostojno razstavlja v Sloveniji in izven nje. Sodeluje na likovnih kolonijah doma in v tujini ter na mnogih skupinskih razstavah. Pomemben del Metlikovičevega opusa predstavljajo likovne opreme sakralnih prostorov.


Pri postavljanju razstave je sodelovala arhitektka Ilina Cvetkova. FOTO: osebni arhiv M. M.
_ _ _

Pogovora z Matejem Metlikovičem:

Umetnost raste iz krize

Zarisovalec sanj