Voditelj ukrajinske grško-katoliške Cerkve, kijevski višji nadškof Svjatoslav Ševčuk, je minuli teden s skupino ukrajinskih škofov preživel v Vatikanu, kjer so na obisku ad limina pristojnim poročali o položaju posameznih krajevnih Cerkva. V pogovoru, objavljenem na spletnem portalu Vatican Insider, je spregovoril o najmanj dveh milijonih razseljenih Ukrajincev, več tisoč žrtvah vojaškega spora, številnih otrocih med begunci in o morebitnem posredovanju papeža Frančiška.

»Papež bo morda konkretno ukrepal«, je glede spora, ki zadnje mesece uničuje Ukrajino, povedal nadškof Ševčuk, ki upa na mednarodno pobudo za zaustavitev notranjih spopadov. Med srečanjem s časnikarji je odgovarjal na njihova vprašanja, med drugim pa je tudi poudaril, da se humanitarni položaj v Ukrajini zaradi spopadov opazno slabša in da vojna, ki so ji priča Ukrajinci, »ni območni spor, temveč napad zunanjih sil«. Povedal je še, da je papežu Frančišku pojasnil, kako je izraz »bratomorna vojna«, ki ga je sveti oče v zadnjem času večkrat uporabil, žaljiv za čustva Ukrajincev, saj namiguje, da gre v Ukrajini za notranji spor med državljani, kar pa po mnenju Ukrajincev ne drži.

Višji nadškof Ševčuk je v pogovoru s časnikarji navedel tudi besede papeža Frančiška, ki jih je izrekel med obiskom ad limina ukrajinskih škofov: »Na vaši strani sem in vam na uslugo.« Ob tem je poudaril, kako papež gotovo igra zelo pomembno vlogo, ko nenehno poziva k zaključku ukrajinske krize, tudi v nedavnem pogovoru z nemško kanclerko Angelo Merkel. Grško-katoliški škof je še dejal, da je Papeški svet za spodbujanje edinosti med kristjani prosil, naj spodbuja dialog med Cerkvami v prid miru, pozdravil pa je tudi pobudo v tej smeri, ki jo je sprožil Ekumenski svet Cerkva. Z ostrimi besedami je obsodil Putina in njegovo propagando: »Verigo sprenevedanja je potrebno pretrgati. V Rusiji ničesar ne poročajo o tisočih vojakov, ki so v Ukrajini izgubili življenje.«





Nadškof Ševčuk, kaj se dogaja v Ukrajini?

»V Ukrajini divja vojna; gre za vdor tuje vojske, vojno, ki je bila Ukrajini vsiljena. Ne gre za državljanski spor, za nesporazum med ukrajinskimi državljani, to je nenapovedana vojna. V naših škofijah in eparhijah imamo na tisoče beguncev, 6.000 ljudi je bilo ubitih v oboroženih spopadih, več kot 12.000 je ranjenih, številni ljudje pa so prizadeti zaradi travme, ki jo je povzročila vojna, poznavalci to imenujejo 'posttravmatski stresni sindrom'.«

Kaj ste med nedavnim obiskom ad limina prosili papeža?

»Prosili smo ga, naj obišče Ukrajino. Zavedamo se sicer, da preveč prosimo, toda to bi bilo resnično preroško dejanje. Sveti oče nam je zelo pozorno prisluhnil ter škofe iz Donecka in s Krima povprašal po njihovih izkušnjah. Škofje so začutili, da jih je papež sprejel, začutili so njegovo spodbudo in zagotovilo, da so sprejeli pravilno odločitev: odločitev, da ostanejo s svojimi ljudmi, da prisluhnejo glasu svojega naroda.«

Papež je govoril o spoštovanju mednarodnega prava, škofe pa je tudi prosil, naj se ne vmešavajo v politiko. Obsodil je vse tiste, ki se okoriščajo na račun krize. Kako vi ocenjujete ta nasvet?

»Sveti sedež brani nedotakljivostost in celovitost Ukrajine, mednarodno pravo; če država priključi polotok Krim, s tem krši mednarodno pravo. Tega ne moremo imenovati notranji spor. Sem nismo prišli zato, da bi predstavili različne politične strani, mi predstavljamo glas civilne družbe. Predsedniku ne naročamo, kaj naj počne. Prosimo za družbeno pravičnost, Ukrajinci prosijo za reformo, denimo reformo pravosodja, ker imamo zelo nepoštene sodnike. Še vedno je govora o oligarhih, proti njim je izbruhnila revolucija dostojanstva; ta oligarhični sistem je Ukrajino zapeljal v katastrofo.«

V Ukrajini divja vojna, toda kakšne so njene posledice na humanitarnem področju?

»Vojna vedno prinese uničenje in bedo. Ukrajinsko gospodarstvo je resnično na tleh in se sooča s krizo. Uradno so Združeni narodi objavili, da je v Ukrajini milijon razseljenih ljudi, cerkveni organi pa zatrjujejo, da je to število v resnici dvakrat večje. Skoraj 600.000 ljudi je bilo prisiljenih oditi v druge države. Ukrajinska vlada ne obvladuje trenutnega položaja. Ta položaj imenujem humanitarna katastrofa razsežnosti, kakršnim v vzhodni Evropi nismo bili priča od druge svetovne vojne dalje. Ravno zato sem prosil svetega očeta in različne urade v rimski kuriji, naj sprožijo poziv za humanitarno pomoč na mednarodni ravni. Uspelo nam je zagotoviti zatočišče za 40.000 ljudi v ukrajinskih centrih Karitas, vendar to ne zadošča: med razseljenimi je tudi 140.000 otrok in ranjenih. Če želimo resnično rešiti človeška življenja, potrebujemo solidarnost na mednarodni ravni.«

Kakšnih konkretnih dejanj se lotevate kot Cerkev, kot kristjani?

»Tudi v težkih vojnih pogojih moramo ostati kristjani. Kristjan je oseba, ki zaupa v Boga, kajti upanje ne prihaja od politikov, temveč od našega Gospoda. Obenem pa moramo svojo vero spremeniti v dejanja. Svetemu očetu sem povedal, da moramo v Ukrajini obvarovati neprecenljiv zaklad: versko svobodo. Tudi v teh tragičnih pogojih obstaja solidarnost med različnimi veroizpovedmi – pravoslavnimi, katoličani, protestanti. Obstaja praktični ekumenizem, kajti vsi počnemo isto stvar: rešujemo človeška življenja. Ljudi v stiski nihče ne vpraša: ali si katoličan, pravoslavni ali musliman? Ne, tega ne počnemo. Združeni smo, zato da služimo.«

Kako ste se odzvali na papežev poziv k morebitnemu miru?

»Sprejeli smo ga kot velik izziv in mu zaupljivo izrekli dobrodošlico. Ker si resnično prizadevamo za mir in za zaključek vojne. Gotovo moramo uporabiti vsa sredstva, ki so na razpolago, da bi to dosegli. Čakamo na sporazum na mednarodni diplomatski ravni. Videli smo, da dogovor iz Minska ni uspel, saj ni prišlo do prekinitve spopadov. Upajmo, da bodo papežev poziv slišali povsod, ne le žrtve v Ukrajini, ampak tudi vsi tisti ljudje po svetu, ki v rokah držijo niti oblasti.«

Vir: www.vaticaninsider.lastampa.it

Foto: splet