Zaradi te dni uzakonjenega sklada za zdravljenje redkih bolezni otrok, ki se bo pretežno napajal iz nerazporejenega dela dohodninskih donacij, se je razvnela burna razprava o tem, kdo komu kaj jemlje, da bi komu drugemu dajal.

Ključna smer razprave je bila namreč naslednja: sedanja vlada in njena večina v državnem zboru naj bi iz nekakšnega »maščevanja« levosučnim nevladnim organizacijam, ki se skladno s svojimi ideološkimi interesi in zavezništvi ukvarjajo s t. i. družbenim zagovorništvom (beri: pristranskim aktivizmom), izpraznila namenski sklad, iz katerega so te organizacije dobivale zajetne finance, in ta denar (več kot 10 milijonov evrov na letni ravni) preusmerila v sklad za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi. Poanta kritik je bila tudi: seveda je treba zagotoviti sistemsko financiranje dragega zdravljenja redkih bolezni, a ne tako, da s tem okrnimo »pridob-
ljene pravice« civilne družbe kot enega pomembnih gradnikov demokratične družbe.

Kako se je začelo

Čeprav je v trditvi z...