Zelo je dragoceno, če se lahko otrok odstavi, ko sam začuti, da takega načina pomirjanja in hranjenja ne potrebuje več. Večina mater v sodobni družbi z dojenjem zaključi bistveno prej zaradi različnih dejavnikov oz. vzrokov, vendar je dojenje tudi po tretjem letu lahko naložba tako v otroka kot tudi v vajin odnos.

Skrb, ki vam jo izražajo sorodniki, da je (ne)odstavljanje vaš problem, bi bila hipotetično možna, v smislu, če je v ozadju materina potreba, da otroka veže nase, ker je sicer sama nezadovoljna. Potem se otrok ne bo mogel osebnostno zdravo razvijati, saj bo nezavedno prednostno skrbel za materine potrebe, svoje pa tlačil. Glede tega je torej potrebno, da se iskreno ozrete vase, se pogovorite z možem in v miru presodite, ali bi dojenje res lahko bilo nekaj, s čimer nadomeščate druge pomanjkljivosti pri sebi ali v odnosih in ali se počutite krivo, če niste ves čas na razpolago.

V primeru, da ne gre za to, se vam ni treba bati, da bi hčerki z dojenjem škodovali. Celo nasprotno, ...