Nika je odraščala v dolenjski vinarsko-vinogradniški in trsničarski družini Martinčič. V svojem življenju ima dve veliki ljubezni – šport in vino. Zanju pravi, da se krasno povezujeta. Poslanstvo vinske kraljice ji predstavlja čast in ponos. »Včasih se pošalim, da sem v tej opravi kot nekakšna baročna kraljica. Trudim se, da to vlogo opravljam odgovorno. Zdaj, ko je minilo že več mesecev od kronanja v Radencih in so za mano številne obveznosti in intervjuji, je vse skupaj malo lažje,« pripoveduje 24-letna študentka kineziologije.

Obdelujejo približno 40 tisoč trt

Začetki vinogradniške dejavnosti pri Martinčičevih segajo več kot sto let nazaj, ko so Nikini predniki posadili prvi vinograd in ugotovili, da dolenjska zemlja in nebo dajeta vinski trti poseben dom, ki vinogradnikom omogoča, da iz njenega sadeža naredijo zares žlahtno kapljico. Njen dedek je nato začel razvijati še trsničarstvo. Za začetek te dejavnosti štejejo leto 1958, ko so posadili prvi vinograd z lastnimi trsnimi cepljenkami. »Za nekoga, ki ne ve, kaj je to, najlažje razložim, da smo kot cvetličarna za trte. To pomeni, da sami vzgojimo in cepimo vinske trte.« V začetku so cepili za svoje potrebe, sčasoma pa so ročno cepljenje nadgradili s cepilnimi stroji in začeli pridelovati trsne cepljenke tudi za prodajo. »Za to raven, na kateri smo zdaj, sta zaslužna ati Jernej in mami Jožica. Danes obdelujemo približno 40 tisoč trt, na naših steklenicah pa je približno 20 različnih etiket.«

Vsaka grozdna jagoda je pridelana z ljubeznijo in spoštovanjem. FOTO: Osebni arhiv

Štiri sestre

Nika je najstarejša izmed štirih sester. Med njo in najmlajšo je 10 let razlike. Sestre svoje talente najbolj učinkovito povežejo pri organizaciji degustacij in domačih dogodkov. »Jaz, Neja, Neža in Tina smo si zelo različne. Vsaka od nas ima znanje na določenem področju in ko vsak družinski član prispeva svoj del, se vse skupaj poveže v zaokroženo celoto. Jaz sem v zadnjem obdobju bolj zadolžena za marketing in promocijo naših vin.« Sestre opisuje kot najboljše prijateljice. »Z leti vidim, kako dobro se ujamemo in kako lepo je, da imaš v družini nekoga, ki ga lahko pokličeš in vprašaš za nasvet. Hvaležna sem zanje in starša. Se pa razumljivo kdaj tudi ne strinjamo, ampak tudi to je del življenja,« iskreno priznava Nika.

Mama Jožica na levi, oče Jernej na desni, vmes pa njune štiri hčerke. FOTO: Osebni arhiv

Od želje po pravu do kineziologije

Po končanem srednješolskem izobraževanju na Gimnaziji Želimlje se je vpisala na Fakulteto za šport Univerze v Ljubljani, kjer je uspešno diplomirala, sedaj pa obiskuje 2. letnik magistrskega študija kineziologije. »V življenju me zanima veliko stvari. Najprej sem bila prepričana, da bom študirala pravo. To sem govorila že v osnovni šoli, pa tudi drugi so mi rekli, da znam zelo dobro argumentirati stvari. Do preskoka je prišlo v tretjem letniku, ko me je prešinilo, da bi morda morala kdaj zagovarjati nekoga, ki je kriv. To je bil eden ključnih razlogov, zakaj se potem nisem odločila za študij prava. Nato pa sem naletela na kineziologijo, ki se mi je zdela zanimiva. V tem sem se našla, zato sem se odločila še za magistrski študij. Ob tem pa obiskujem tudi predmet enologija na Biotehniški fakulteti in poglabljam svoje znanje o vinarstvu.«

Nika ugotavlja, da imata šport in vinogradništvo veliko skupnega. FOTO: Siniša Kanižaj

Šport in vinogradništvo sta način življenja

Šport in vino se po besedah vinske kraljice in nekdanje cvičkove princese krasno dopolnjujeta. Tako v športu kot vinarstvu človek potrebuje ogromno mero discipline in potrpežljivosti, poudarja: »Športnik in vinogradnik nimata službe, ki bi jo opravljala samo določen čas dneva. Ukvarjanje bodisi s športom bodisi z vinogradništvom je način življenja. To te spremlja vsak dan v letu. Tako v športu kot vinogradništvu rezultat ne pride čez noč. Za vsako dobro stvar sta potrebna čas in določena prehojena pot,« modro ugotavlja Nika, ki se je na izbor za vinsko kraljico prijavila povsem spontano. »Včasih je naporno zaradi vseh obveznosti, a ko sem med ljudmi ter spoznavam vinorodne dežele in vina, mi to napolni srce in si rečem, da je vredno.«

Pogovor je potekal v krasnem ambientu njihove degustacijske sobe. FOTO: Siniša Kanižaj

Njeno protokolarno vino je modra frankinja

Vinska kraljica si je za svoje protokolarno vino izbrala modro frankinjo iz njihove kleti, ker je to avtohtona slovenska vrsta, o kateri govori z zelo izbranimi besedami. »Modra frankinja ima veliko različnih obrazov in značilnosti. Obožujem jo,« na kratko pojasni svojo odločitev. Eno od poslanstev vinske kraljice je tudi, da zagovarja in spodbuja spoštljivo kulturo pitja. »Sama opažam, da sedanje generacije pijejo manjše količine vina, obenem pa prisegajo na kakovost. Prav tako se v družbi vse bolj spodbuja zdrav življenjski slog.«

Nika s protokolarnim vinom v roki: »Modra frankinja ima veliko različnih obrazov in značilnosti. Obožujem jo.« FOTO: Siniša Kanižaj

Podkast z vinsko kraljico lahko poslušate tudi tukaj. 

Vsak ima svojega

Družina Martinčič pa ni znana le po svojih vinih. Okolici so dobro poznani tudi po ljubezni do glasbe. Oče Jernej je včasih prepeval v več zborih. Čeprav sam nima glasbene izobrazbe, igra harmoniko, citre in kitaro. Nika je včasih plesala v folklori in igrala prečno flavto, nekaj let je bila tudi članica Pihalnega orkestra Ave v Novem mestu. Neja igra klavir, kitaro, ukulele, prepeva v več zborih in vodi otroški cerkveni pevski zbor. Nežina ljubezen je saksofon in za svoje igranje dobiva mednarodna priznanja, najmlajša Tina pa je klarinetistka, ki igra v dveh orkestrih. 

Štiri sestre, štiri prijateljice, štiri zaveznice. FOTO: Osebni arhiv

Brez glasbe v njihovi družini preprosto ne gre. Ob posebnih priložnostih zapoje in zaigra celotna družina. In tisti znani slovenski pregovor, da »kdor poje, zlo ne misli«, zanje vsekakor velja. To boste občutili tudi sami, če vas bo pot kdaj zanesla v to dolenjsko vasico.