Danes 29-letni kmetijsko-podjetniški tehnik in 26-letna inženirka naravovarstva, ki izhajata iz, za slovenske razmere, velikih katoliških družin, sta se spoznala konec leta 2021. Nista sta se spoznala na kakšni veselici ali kmečkih igrah, pač na družbenih omrežjih.

Pred dvema letoma sta se poročila, pred dobrimi devetimi meseci pa sta se po rojstvu hčerke Tinke znašla še v starševski vlogi. Kot ponosno pravita, »eni najlepših v življenju«.

Marjan in Ana s hčerko Tinko. FOTO: Osebni arhiv

Na domačiji živi devet družinskih članov. Ob Marjanu, Ani in Tinki še Marjanova babica Ana, njegova starša Irena in Tomaž, sestri Katarina in Maruša ter brat Milan. Glavna dejavnost 300 hektarov velike kmetije sta predelava mleka v najrazličnejše izdelke in sečnja lesa. Še preden smo se pripeljali do njih, smo v daljavi že lahko videli, kako se na travnikih pasejo njihove krave. Ob prihodu na njihovo dvorišče nas je najprej radovedno pozdravil pes Kimi, na različnih koncih kmetije pa še koze, mucki, zajci, race in morski prašički. Njihova ekološka kmetija nosi znak senene predelave, kar pomeni, da se njihovi živali prehranjujejo izključno na paši in s senom.

Eden od njihovih proizvodov - zorjeni sir. FOTO: Siniša Kanižaj

Njihova hiša je stara približno 500 let. »Požar pred 100 leti je izbrisal vso dokumentacijo o kmetiji, zato je njena zgodovina precejšnja uganka,« nam pove Marjan: »Še pred tem je bila od soseda. Naša mama Ana jo je dobila od umirajočega soseda pred približno 70 leti, ko je bila stara okrog 18 let. Zato je morala njegovim sorodnikom več kot 70 let plačevati dajatve. Od tedaj pa je kmetija v družinski lasti.«

FOTO: Siniša Kanižaj

Pred slabimi petimi leti je sledil eden ključnih mejnikov v razvoju kmetije. Odprli so lastno sirarno, za kar je najbolj zaslužna Marjanova mami Irena. »Ona je bila pobudnica za to, saj je bolj podjetne narave. Želela je, da bi imela lasten, kmetija pa dodaten vir zaslužka. Najprej smo začeli s skuto, nato jogurti in siri. Danes imajo na kmetiji lastno trgovinico s pestro izbiro izdelkov, dodatno prednost predstavlja tudi avtomat. Tik po odprtju sirarne se je na kmetijo priselila Ana, ki v podkastu pripoveduje, kako lepo so jo sprejeli člani Marjanove družine ter kako s taščo Ireno sodelujeta v sirarnici.

65. ovčarski bal - Marjanova širša družina in prvi bal za Tinko. FOTO: Osebni arhiv

Tudi Ana prihaja s kmetije (Visoko pri Kranju), iz družine s petimi otroki. Že zelo zgodaj se je v zavetju domače kmetije začela posvečati predelavi mleka. »To je bilo super obdobje. Krasno je, ko začneš pisati novo zgodbo in ob tem spoznavaš nove ljudi. Domači so me pri tej ideji zelo spodbujali,« pojasnjuje Ana. Z Marjanom sta se spoznala na za danes ne tako neobičajen način. »Marjan je spremljal našo kmetijo na družbenih omrežjih in me kontaktiral prek sporočila na messengerju, kjer me je vprašal za nasvet pri dizajnu za nalepke na naših izdelkih. Tako se je vse skupaj začelo,« z nasmeškom na obrazu pripoveduje mlada mamica.

Ana in Marjan v domači trgovinici. FOTO: Siniša Kanižaj

Kmetija Spodnji Virnik leži na nadmorski višini okoli 900 metrov. Ekološko kmetovanje v osrednjem delu vzhodnih Karavank zahteva veliko prilagajanja, pazljivosti in vztrajnosti, saj je veliko dela ob vsej razpoložljivi mehanizaciji še vedno treba opraviti ročno. Dodaten izziv predstavljajo vse bolj vroča poletja. »Tudi mi imamo letos občutno manj pridelka«, priznava Marjan in dodaja, da je v poletnih mesecih pri njih za približno tri stopinje hladneje kot v nižini. Zaradi vse večje priljubljenosti Jezerskega kot turistične destinacije jih obišče vse več domačih in tujih turistov.

Pogled na njihovo domačijo z "doline". FOTO: Siniša Kanižaj

Ker živijo v objemu gora, me je zanimalo, ali se naša sogovornika kdaj podata tudi kaj višje od 1000 metrov nadmorske višine? »Čez poletje bolj malo. Upava, da bo v prihodnosti več časa za družinske izlete. Se pa že zdaj kdaj odpeljemo na kakšno razgledno točko in na 'dekci' preživimo malo prostega časa,« odgovarjata Ana in Marjan, ki ju je prihod prvorojenke do določene mere spremenil. »Njeno rojstvo naju je še bolj povezalo, življenje je dobilo dodaten smisel.«

Oba prihajata iz vernih družin. Prav vera in zaupanje sta temelja njunega zakona. FOTO: Siniša Kanižaj

Kaj pa sporočata svojim sovrstnikom, ki živijo na podeželju in razmišljajo, da bi si ustvarili delovno mesto in družino na domači kmetiji? »Včasih je in bo težko, ampak je vredno poskusiti, že zaradi vzgoje otrok. Če obstajajo želja, doslednost in dobra vizija, je velika verjetnost za uspeh.« 

Na domačem ganku. FOTO: Siniša Kanižaj

Poudarjata, da je vsaka kmetija zgodba zase, saj ima vsak svoje prednosti in omejitve. »A življenje na kmetiji nosi v sebi poseben čar,« še povesta z žarom in odločnostjo v očeh, ki nakazujeta, da bosta tudi v prihodnje kos vsem zahtevnim izzivom.