»Strojna je čudovita gorska vasica in hkrati najvišje ležeča stalno naseljena vas v Sloveniji,« nam uvodoma pojasni mladi prevzemnik kmetije, ki leži na približno 760 metrih nadmorske višine. »Kmetija je stara približno 200 let. Kupil jo je moj prapradedek, ko se je družina preselila iz Avstrije, nedolgo nazaj pa sem jo prevzel jaz in tako nadaljujem družinsko tradicijo«.

Alpake med pašo. FOTO: Siniša Kanižaj

Luka je po poklicu mizar in je včasih delal kot gozdar, zato je logično, da zelo rad ustvarja z lesom. »Čeprav z lesom ne delam ravno veliko, si tu in tam vzamem čas za kakšen manjši projekt. Najpogosteje je to kakšna polica za Katarino,« se nasmeje med pogovorom in pogleda svoje dekle, ki je na njihovo kmetijo prišlo pred približno petimi leti. »Sama ne prihajam s kmetije. Odraščala sem v hiši v Slovenj Gradcu, doma imamo nekaj kokoši,« dodaja Katarina, ki se je življenja na hribovski kmetiji hitro privadila.

Nekdanjo kaščo sta preuredila v udoben dom. FOTO: Siniša Kanižaj

Mini živalski vrt

Na kmetiji imajo veliko različnih živali in že skoraj spominja na mini živalski vrt. Med njimi so alpake, afriške mini kozice, ameriški mini prašički, švicarske črnonose ovce, navadni prašiči, govedo, kokoši, race, mačke in pes Murči. 

Luka z Murčijem. FOTO: Siniša Kanižaj

Največ pozornosti pritegnejo alpake. Trenutno imajo štiri samce in pet samic. »Alpake so po naravi zelo mirne in nežne živali, zato jih pogosto uporabljajo tudi v terapevtske namene. Kljub svoji prijaznosti pa znajo včasih pokazati tudi malo svojega značaja. Če jim kaj ni po volji, se lahko zgodi, da te 'počastijo' s pljunkom,« pojasnjuje Luka in dodaja, da pljuvajo le, če se čutijo ogrožene ali ko se prepirajo za hrano.

Poziranje pred fotografskim objektivom. FOTO: Siniša Kanižaj

Samice so breje skoraj celo leto

Alpake se prehranjujejo predvsem s travo in senom, dodatno pa dobivajo še posebne brikete, prilagojene njihovim prehranskim potrebam, ki jim zagotavljajo vse potrebne hranilne snovi. »Na slovenske razmere so dobro prilagojene. Njihova volna namreč raste glede na temperaturne pogoje, kar jim omogoča, da dobro prenašajo tako mraz kot vročino. Najbolj jim sicer ustreza pomlad, ko je zunaj na voljo sveža trava, temperature pa še niso previsoke.« Manj znano je dejstvo, da se alpake parijo skozi vse leto, samice pa so breje približno 11 mesecev in pol. Običajno imajo samo enega mladiča naenkrat, nas poduči mladi koroški kmet.

FOTO: Siniša Kanižaj

Katarina volno koristno uporabi

Imajo prav posebno dlako, ki je lahko različnih odtenkov. Strižejo jih enkrat letno, običajno spomladi. Njihova dlaka najhitreje raste pozimi, ko so temperature najnižje. A njihova volna ne gre v nič, saj Katarina šiva in izdelke napolni z alpačjo volno. Prav tako izdeluje magnetke, ki si jih obiskovalci lahko vzamejo kot spominek po obisku kmetije. »Nedavno sem tudi zasnovala spletno stran Pokrajculja in tako svojo ljubezen do ročnega dela združujem s strokovnim znanjem,« poudarja Katarina, ki vsakemu izdelku vdahne svojo zgodbo. Lani je zasnovala še celostno podobo kmetije, skrbi pa tudi za objave o dogajanju na kmetiji na družbenih omrežjih.

Podkast lahko poslušaš tudi TUKAJ. 

Obisk kmetije s spletno rezervacijo

Njihova kmetija, ki jo objemajo hribi, včasih pa boste na poti do njih lahko izgubili mobilni signal, je čudovit kraj za tiste, ki želijo pobegniti od vsakdanjega vrveža, se sprostiti ob živalih in uživati v svežem zraku. »Naši gostje so zelo raznoliki, večinoma so to pari, družine in skupine prijateljev. Za obisk je obvezna rezervacija, ki jo obiskovalci lahko opravijo kar na naši spletni strani,« pravi podjeten par, ki želi v prihodnje nadaljevati razvoj turizma in povečati čredo alpak.

Nasmejana in optimistična Katarina in Luka. FOTO: Siniša Kanižaj

27-letni Luka in 24-letna Katarina imata še veliko načrtov in želja. Želimo jima, da bi z veliko volje in poguma, pa tudi nekaj sreče, uresničila svoje sanje ter si ob vsem delu in načrtih znala vzeti tudi prepotrebni čas zase in bližnje. »Ko imava prosti čas, rada pogledava kakšno serijo ali si privoščiva dobro večerjo. Zelo uživava v obiskih term, kjer se lahko sprostiva in odklopiva od vsakdanjih obveznosti. Rada se tudi druživa s prijatelji.« V sproščenem duhu se je tako zaključil naš prijeten pogovor v stari kašči, ki sta jo spremenila v prekrasen in udoben dom z razgledom na čudovito in zeleno naravo in pogledom na Uršljo goro.