Na kmetiji, kjer ob Roku živijo še starejši in mlajši brat ter starši in stari starši, imajo približno 180 glav govedi, letno pa namolzejo približno 700 tisoč litrov mleka. »Naš razvoj kmetije se je začel pri starih starših, ki jo je nato prevzel oče in jo pripeljal do sedanjega stanja,« nam razloži dijak Srednje poklicne in strokovne šole (program kmetijsko-podjetniški tehnik) na Šolskem centru Šentjur.

Zjutraj v šolo, zvečer v hlev

Na tako veliki kmetiji si je treba delo znati razdeliti, s čimer pri njih nimajo težav. Med tednom Rok zaradi šolskih obveznosti zjutraj ne uspe pomagati v hlevu, zvečer pa se redno priključi delovnemu procesu. »Oče skrbi za hranjenje, mama skrbi za molžo in napajanje telet, ata skrbi za kidanje v novem hlevu, jaz pa skrbim za vse po malem, saj nikoli ne zmanjka dela.« Imajo dva hleva. V novem molža poteka s pomočjo robota, v starem pa so pretežno teleta, ki jih je treba napajati. Med kmetijskimi opravili mu je najljubše »siliranje, saj se lahko sprostim in tudi podružim s prijatelji, ki nam pomagajo«.

Nasmejana oče Tomaž in sin Rok. FOTO: Siniša Kanižaj

Močna vez med brati

Starejši brat šteje 23, mlajši 9 let. Odraščanje v družini s tremi fanti prinaša posebno dinamiko. S starejšim bratom rada vključujeta mlajšega sorojenca v delo, pri čemer se včasih tudi kdaj zaiskri med njimi, ampak se hitro dogovorijo, poudarja Rok. »Sicer smo si zelo blizu. Odraščati na kmetiji z dvema bratom je super, vedno smo se razumeli. Seveda smo tudi kdaj kaj ušpičili in še danes je tako,« nekoliko igrivo priznava. »V prostem času radi igramo nogomet ali kakšno namizno igro. Tudi za delo smo vedno zagreti, čeprav se včasih prikrade lenoba.«

Pogled na njihovo domačijo v Spodnjih Selcah: levo hiša, v kateri živijo, desno pa hleva, v katerih je približno 180 glav živine. FOTO: Siniša Kanižaj

Dejaven v podeželski mladini, med gasilci in na oratoriju

V Društvo podeželske mladine Šentjur ga je povabil starejši brat. Všeč mu je družba in odnosi, ki se spletajo med člani. Zelo zgodaj je postal tudi gasilec. »Začel sem že v mladih letih, saj so gasilci tudi starša in starejši brat.« Dejaven je tudi v domači župniji Šentvid pri Grobelnem, kjer že nekaj let sodeluje kot animator. »Biti animator mi je zelo pri srcu, predvsem zaradi družbe in učenja mladih o veri, ki se začne z našim zgledom.«

Njihova hiša je obdana z rožami, za katere skrbi Rokova mama. FOTO: Siniša Kanižaj

Nogometni navdušenec

Poleg dela na kmetiji, gasilstva in animatorstva se Rok navdušuje tudi nad športom, zlasti nogometom. V preteklosti ga je tudi treniral. Med slovenskimi nogometnimi klubi navija predvsem za Celjane, s čimer ostaja zvest športni lokalpatriot, med tujimi pa z zanimanjem spremlja nemški Bayern iz Münchna. Razumljivo se nisva mogla izogniti vprašanju o trenutnem svetovnem nogometnem prvenstvu. Za katero reprezentanco ob odsotnosti Slovenije stiska pesti in komu napoveduje končno zmago? Tudi o tem v podkastu, ki ga lahko poslušate tukaj.

Rok uživa v delu s stroji. FOTO: Siniša Kanižaj

»Želim si prevzeti domačo kmetijo«

Kakšna bo prihodnost mladeniča, ki svoje življenje vidi na podeželju, je težko povsem natančno predvideti, čeprav njegovo odločnost nakazuje odgovor na vprašanje, česa si v prihodnje želi: »Želim si prevzeti domačo kmetijo.« Želimo mu obilo poguma in zadovoljstva pri odkrivanju življenjskega poslanstva.