Po veliki noči nam je le uspelo, da smo poleteli proti Španiji in v mestu Ponferrada v sredo, 20. aprila, začeli naše peš romanje, 220 kilometrov oddaljeno od cilja - Santiaga. 20 romarjev, ki smo bili tako rekoč iz cele Slovenije, smo začeli pot - Camino.

Z roko v roki

V spremljevalni ekipi so bili še trije (dva od teh sta hodila z nami), ki so skrbeli za našo hrano, prenočišča, duhovnost in s kombijem prevažali naše kovčke. Mi pa smo nosili v svojih nahrbtnikih le tisto, kar je bilo potrebno za pot tistega dne. To nam je seveda zelo olajšalo romanje, kljub temu pa je bila pot za vsakega naporna, pospremljena s kakim žuljem in raznimi drugimi bolečinami ter težavami. Obenem je bila pot lepa priložnost, da smo v času hoje opazovali stvarstvo, molili, premišljevali, se pogovarjali (čeprav smo precej poti hodili tudi sami) in se lahko približali samemu sebi, za kar v siceršnjem življenju velikokrat ni časa ali pa tudi želje ne.

»Buen camino«

Dohitevali smo ali pa so nas prehitevali številni romarji z vsega sveta. Vsem pa je značilen prijazen pozdrav »Buen camino«, ki pomeni Srečno, dobro pot. Čeprav je bila vremenska napoved ves čas bolj slaba, smo večino poti prehodili v lepem vremenu. Da smo okusili vso slast poti, smo imeli tudi nekaj vetra, dežja in celo snežni metež nas je pozdravil na najvišji točki naše poti (1350 nmv). Vsak večer smo se po možnosti udeležili svete maše, kjer so nas kar nekajkrat kot slovensko skupino lepo pozdravili, po maši smo tudi kdaj zapeli kakšno slovensko cerkveno pesem.

Najdaljša dnevna tura je bila dolga 35, najkrajša pa 19 kilometrov

Po osmih dneh hoje smo prispeli na cilj v Santiago, se udeležil slovesne romarske maše v cerkvi sv. Jakoba, kjer je tudi njegov grob. Obiskali smo še približno 100 kilometrov oddaljeno Finisterro (z avtobusom, da ne bo pomote), ki je v časih, ko še niso odkrili Amerike, veljala za »konec sveta«. Tu smo zvečer uživali še ob pogledu na sončni zahod, ko sonce nekako »utone« v Atlantskem oceanu.

Resda utrujeni, a polni novih doživetij in spoznanj, smo prišli domov, kjer bomo nadaljevali vsak svojo življenjsko pot - Camino v vsakdanjem življenju. Verjamemo, da nam bo pri tem prehojeni del pravega Camina v pomoč in blagoslov.