»Doma imam še vedno spravljen kup revij, ki sem jih izdajala kot otrok«

Predstavljamo novo urednico revije Mavrica ter kaj prinašata prenovljena podoba in vsebina. Si brala Mavrico kot otrok? Nisem bila naročena, se je pa spomnim – včasih smo dobili kakšen izvod pri verouku. Kot zanimivost lahko povem, da je bil prvi urednik Mavrice, Jože Bertoncelj, župnik v Kosezah, ki je zdaj tudi moja domača župnija. Tako da se urejanje Mavrice spet vrača v Koseze. (smeh) Kaj pa tvoji otroci, so naročeni? Seveda! Že leta. Vsak mesec jo preberemo od prve do zadnje strani, začnemo pa seveda z vici. Kako so se odzvali na novico, da boš prevzela urednikovanje revije Mavrica? Bili so navdušeni. So pa imeli pripombo, da zdaj zagotovo ne bodo nikoli več izžrebani v nagradnih igrah. (smeh) Tvoji štirje otroci so ravno pravih starosti za branje Mavrice. Jih kdaj vprašaš za mnenje glede kakšne uredniške odločitve? Vprašam jih, da preverim, kaj jih pritegne in kakšen je prvi odziv. Ni pa to odločilno. Na koncu se odločim sama. Te je odgovornost urednice Mavrice kaj strašila? Mavrica je zelo prepoznavna in tudi za marsikaterega otroka prvi stik z duhovnostjo, z vero. Zavedam se, da gre za zelo veliko odgovornost in da moram stopiti v velike čevlje, saj je Mavrica sinonim za kakovostno katoliško branje za otroke. Se pa hkrati zanašam na Božjo pomoč. Če me je Bog poslal na to pot, mu zaupam, da bo dal tudi milost, modrost in pogum. Zelo sem tudi hvaležna, da sem prevzela dobro utečeno ekipo avtorjev, ilustratorjev in tehničnih sodelavcev. Ter da ima Mavrica odlično oblikovalko. Nisem začela iz nič. Spomladi si se začela uvajati, uredništvo pa si prevzela z novim šolskim letom. Kako je potekalo uvajanje? Prejšnja urednica Mateja Gomboc me je zelo potrpežljivo uvedla v celoten potek dela. Ona je vsebinsko pripravila pomladne številke, jaz pa sem se ob tem učila tehnične izvedbe. Mateja je neverjetna – na začetku sem jo zasuvala z maili in telefonskimi klici, pa ji ni bilo nikoli odveč. Hkrati smo imeli v tem obdobju dovolj časa za načrtovanje novih vsebin in za prenovo grafične podobe. Deležna sem bila velike podpore s strani celotne ekipe na Družini. Na Sobotni iskrici si že bila? Ne, to je ena od stvari, ki jo jeseni še dela Mateja. Uvajanje na radio me še čaka. (smeh) Omenila si novo grafično podobo. Je to namenoma sovpadlo z menjavo urednice? Da bo letos na vrsti grafična prenova, je bilo dogovorjeno že prej, tudi oblikovalka Ana Kompara je bila že izbrana. Zelo sem vesela, da dobro sodelujeva, Ana je res mojstrica. Še posebej sem vesela novega loga. Zavedam se, da bralci ne marajo preveč sprememb in da bo to jesen veliko novega. Ampak verjetno je bolje, da vse spremembe pridejo hkrati. (smeh) V novem logu ni več mavričnih barv, je samo oblika mavrice, skrita v črki A. Namenoma? Barva naslova se bo spreminjala od številke do številke, glede na naslovno ilustracijo. Kakovostne ilustracije so eden od zaščitnih znakov Mavrice. Res smo lahko upravičeno ponosni, da z nami sodelujejo vrhunski slovenski ilustratorji. Strinjali smo se, da je treba ilustracijo postaviti v ospredje, zato je na naslovnici čim manj drugih elementov. Logo je zato bolj izčiščen, hkrati pa ohranja povezavo z mavrico. Mavrica je tudi simbol LGBTQ gibanja – ste se tudi iz tega razloga oddaljili od mavričnih barv? Ne, od mavričnih barv smo se oddaljili izključno zaradi izčiščenosti oblike. Mislim, da bi bilo zelo narobe, če bi se odpovedali simbolu mavrice, saj gre za prvinski svetopisemski simbol zaveze med Bogom in ljudmi. Če si ga želi določena manjšina trenutno prisvojiti, to ne more izbrisati večtisočletne simbolike mavrice. Po izobrazbi si francistka in literarna komparativistka, po svoje pa te je vedno vleklo v novinarstvo – pisala si za portal Iskreni, za Cicido, različne publikacije, pa tudi že prej za Mavrico. Kaj te pri medijih pritegne? Že od otroštva se rada pisno izražam. Ne predstavljam si, da ne bi pisala, to je res del mene. Kot zanimivost povem, da imam doma še vedno spravljen kup revij, ki sem jih izdajala kot otrok. Najprej na roke napisane razvedrilne revije za svojo družino, kasneje natipkane na pisalni stroj in še kasneje na računalnik. Tako je urejanje Mavrice v bistvu realizacija mojih otroških sanj. Zdaj končno urejam čisto pravo revijo. (smeh) Te bomo v Mavrici še vedno lahko našli tudi kot avtorico? Seveda. Kakšne so vsebinske novosti? Vesela sem, da bo Gregor Čušin pisal živalske zgodbe Zverinice iz Biblije. Mlajšim bralcem je namenjen slikopis na dveh straneh, starejšim pa svetovalnica. Novost je tudi znanstveno-zgodovinska rubrika, ki jo piše Simon Purger. Urška Bernik pripravlja rubriko, ki bo povezovala duhovnost v družini z ustvarjalnostjo. Kako lahko določen praznik lepo in preprosto doživimo v družini. Želimo si, da staršev to ne bi dodatno obremenilo, ampak da bi dobili preprosto in izvedljivo idejo, ki ima močno duhovno vsebino. Je v novi Mavrici tudi kakšna vsebina, ki je zelo tvoja? Zelo sem vesela novega stripa Pija & Teo, za katerega pišem scenarij. Ko sem se lotila vsebinskega načrta za novo sezono, je bila moja prva misel izvirni strip. Odkar ni Mulca, v Mavrici res nekaj manjka. Obrnila sem se na nekaj drugih avtorjev, vendar niso bili za. Zato so mi predlagali, če bi ga pisala kar sama. Zdelo se mi je noro – moj lasten strip! Uresničitev še ene otroške fantazije. (smeh) Navdušena sem, da ga riše striparka Katarina Šeme. Vrhunska je! Ko ji je bil scenarij za strip všeč, sem bila najsrečnejša oseba na svetu. (smeh)

»Doma imam še vedno spravljen kup revij, ki sem jih izdajala kot otrok«

»Doma imam še vedno spravljen kup revij, ki sem jih izdajala kot otrok«

Si brala Mavrico kot otrok?

Kaj pa tvoji otroci, so naročeni?

Kako so se odzvali na novico, da boš prevzela urednikovanje revije Mavrica?

Tvoji štirje otroci so ravno pravih starosti za branje Mavrice. Jih kdaj vprašaš za mnenje glede kakšne uredniške odločitve?

Te je odgovornost urednice Mavrice kaj strašila? Mavr...

»Ukvarjam se z družino, v prostem času pa delam na kmetiji«

Bil sem buli

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.