Zadnji dominikanci v tradicionalnem samostanu sv. Marka v Firencah se borijo za obstoj svoje skupnosti. Prior Athos Turchi, ki je pristojen za tri redovnike v omenjenem samostanu, je po navedbah italijanskih medijev napovedal, da bodo zaradi menjav v vrhu reda še enkrat razpravljali o sicer že sprejeti odločitvi za razpustitev sv. Marka. Novi general reda bi lahko odlok trenutnega predstojnika Bruna Cadoreja razglasil za ničnega, je pojasnil Turchi. Volitve novega vodstva so predvidene v letošnjem juliju.

Sprva je bilo mišljeno, da bodo trije zadnji dominikanci v samostanu sv. Marka že oktobra lani zapustili svoje prostore in se preselili v samostan Santa Maria Novella. Proti odločitvi generala dominikancev je po navedbah medijev med drugim protestiralo tudi 20.000 podpisnikov peticije, naslovljene na papeža Frančiška. Prior Turchi je dejal, da podpira brate »v njihovem boju«.

Samostan sv. Marka v Firencah, ustanovljen v 13. stoletju, je bil med drugim dom umetnikov Fra Angelica (1386/1400-1455) in Fra Bartolomea (1473-1517), pa tudi pridigarja Girolama Savonarole (1452-1498). Od leta 1869 je velik del samostanskega kompleksa spremenjen v muzej. S kulturno-zgodovinskega vidika je objekt pomemben tudi zaradi renesančne knjižnice.

Benediktinke se po potresu vračajo v Norcio

Skoraj tri leta po potresu v osrednji Italiji pa se sestre benediktinke, ki so morale zapustiti poškodovani samostan, vračajo v Norcio. 10. februarja se bodo klavzurne redovnice lahko vselile v kontejnerska bivališča na vrtu nedaleč stran od njihovega samostana, je po navedbah italijanskih medijev napovedal nadškof v Spoletu in Norcii, Renato Boccardo. Sestre so vesele, da bodo težave obnove porušenih objektov lahko delile z vsemi prizadetimi in zanje ves čas molile, je pojasnil nadškof Boccardo.

Mesto Norcia (lat. Nursia) v italijanski pokrajini Umbriji je leta 2016 prizadela vrsta močnih potresov. Samostan sester benediktink je bil ob tem tako močno poškodovan, da so se morale redovnice preseliti k sestram benediktinkam v Treviju. Bazilika sv. Benedikta, ki spominja na tam rojenega začetnika zahodnega meništva Benedikta iz Nursije (okoli 480-547), se je skoraj v celoti porušila.

Vir: Kathpress
Foto: splet