V norveškem podkastu På trua laus je odkrito povedal, da je po mladinskem svetovnem prvenstvu doživel osebni prelom, ko je začutil, da se nahaja na razpotju, ali bo v življenju nadaljeval brez vere ali pa se vrnil k veri in začel razmišljati o življenju, ki presega šport.

»Bog je moj pastir ljubezni in upanja«

Kot sam pravi, se je odločil, da se bo vrnil k veri in jo začel jemati resno. Svoje vere pa ne skriva, ravno nasprotno. Na svoji skakalni obutvi ima namreč zapisan del 23. psalma – 'Gospod je moj pastir …'

Prispevek je bil najprej objavljen na spletni strani Aleteie.

21-letnik je vero prinesel iz svoje družine, z njeno pomočjo je tudi izgubljal strah pred velikimi skakalnicami in tudi napredoval v svojih skokih. Danes je še vedno aktiven skakalec, trenutno nastopa na novoletni skakalni turneji, a obenem je že pričel študij na teološki fakulteti v Trondheimu.

Biti luč za druge

Langme, ki je lani v Planici poletel 229 metrov, letos pa bo nastopil tudi na zimskih olimpijskih igrah, pravi, da so po tem, ko se je odločil za pot vere in poglobljenega odnosa do Jezusa in do Boga, njegovi dnevi postali svetlejši: »Čutil sem, da lahko vidim povezavo med športnimi prizadevanji, šolanjem in vero v Boga. Vem, da se tega nikoli ne bom popolnoma naučil. Toda Bog se mi je pokazal kot nosilec upanja in ljubezni, in želim biti luč za druge.«

Športniki, ki so dali prostor veri

Kako zelo pomemben je Bog v življenju športnikov, lahko vidimo tudi na domačih nogometnih zelenicah. Marcos Tavares, eden najboljših nogometašev v zgodovini NK Maribor je obenem tudi pastor v evangeličanski cerkvi, pod svojim tekmovalnim dresom je večkrat s ponosom kazal napis 'Jezus te ljubi' oz. 'Jezus je pot'.

Kot je dejal v intervjuju za Druzina.si, je pri dvajsetih letih začel brati Sveto pismo in poskušal razumeti, kaj je Jezus storil za nas, in dodal: "Takrat sem spoznal, da je edina pot v življenju Jezus. Takrat sem se oblikoval v Marcosa kot ga poznate danes."

Nogometna igrišča in razkošne zabave je severnoirski nogometaš Philip Mulryne zamenjal za oltarno mizo. Čeprav je žogo brcal ob boku Davida Beckhama, ga to življenje ni naredilo zadovoljnega. Odločil se je, da si vzame premor od aktivnega igranja nogometa in v tem času spoznal, da ga Bog kliče na pot duhovništva.

Znak časa, v katerem smo se znašli

Vsi ti primeri kažejo, da smo v sodobnem času prišli do točke, kjer bo v ospredju osebno doživljanje in pričevanje o veri. Vsak od nas je in bo poklican, da razmisli, kaj mu vera in odnos do Boga v resnici pomenita.

Športniki vere niso izbrali samo zaradi razočaranja, obupa, stiske, ampak so želeli, da Bog postane del njihovega življenja.

Naj te zgodbe nagovorijo tudi nas, da bomo svojo vero pripravljeni pokazati tudi navzven, služiti drugim in v času, ki je prežet s toliko nesmisla, znali izbrati pravo pot.