Don Alberto je svojo odločitev napovedal v video posnetku, ki ga je 1. februarja objavil na svojem Instagram profilu, in s tem odpravil vse dvome, da govorice o njegovem odhodu niso resnične. Kot so zapisali pri časniku Il Messaggero, njegov umik iz duhovništva zaznamuje pomemben trenutek za »družbeno Cerkev«.

Da don Alberto ni več duhovnik, so dan pred tem oznanili z milanske nadškofije, piše Il Messagero. V sporočilu, ki ga je podpisal tamkajšnji generalni vikar Franco Agnesi, posredujejo odločitev 32-letnega duhovnika, da zapušča duhovniške vrste: »Od današnjega dne Ravagnani ni več ne župnijski vikar ne sodelavec pri škofijski mladinski pastorali.« Vest pomeni prelomnico za eno najbolj prepoznavnih osebnosti t. i. »družbene Cerkve«: z več kot pol milijona sledilcev je Ravagnani v zadnjih letih postal znan obraz na Instagramu in YouTubu, saj se je z mladimi znal sporazumevati v jeziku kratkih video posnetkov, zanimivih zgodb in neposredne komunikacije, pogosto daleč od tradicionalnih duhovniških pravil.

Alberto Ravagnani je z več kot pol milijona sledilcev v zadnjih letih postal znan obraz na Instagramu in YouTubu.

Milanska nadškofija v svoji izjavi vabi vernike, naj Ravagnanijevo odločitev sprejmejo kot trenutek premisleka. »Trpljenje, ki ga takšna odločitev povzroča mnogim ljudem, lahko postane predvsem priložnost za molitev in zaupanje v Gospoda,« so zapisali v izjavi. Obenem poudarjajo potrebo po nadaljnji podpori duhovnih, bogoslužnih in izobraževalnih poti, ki so jih delili z mladim duhovnikom, posebej tistih, ki so zrasle v župniji San Gottardo al Corso v Milanu, kjer je Ravagnani deloval od leta 2023. Nadškofija je potrdila, da bo župnija San Gottardo še naprej nudila evharistično češčenje ob četrtkih zvečer, »kar za mnoge mlade predstavlja dragoceno in iskano priložnost za molitev, spravo in druženje«.

Alberto Ravagnani na začetku svoje duhovniške poti. FOTO: FB/Alberto Ravagnani

Duhovnik in oglasi za prehranska dopolnila

Tudi čas objave Ravagnanijeve odločitve ni ostal neopažen: v dneh, ko je nadškofija oznanila njegov umik iz duhovništva, je Don Alberto na družbenih omrežjih objavljal vsebine, v katerih oglašuje svojo najnovejšo knjigo »Izbira« (La Scelta), torej z naslovom, ki po njegovi napovedi neizogibno dobiva širši pomen. »Najpomembnejša odločitev je tista, ki je še nismo sprejeli,« je zapisal v eni od objav in s tem pustil prostor za najrazličnejše razlage. (Naj ob tem omenimo, da je njegov prvi roman z naslovom Tvoje življenje, moje življenje na voljo tudi v slovenskem prevodu: leta 2025 je izšel pri naši založbi.)

»Don Rava« si je priljubljenost predvsem v obdobju koronaepidemije gradil na družbenih omrežjih, kjer je o veri, mladih in perečih družbenih vprašanjih govoril v neposrednem in sodobnem jeziku.

V zadnjih mesecih je bil njegov profil že v središču razprav - sprožila jih je objava sponzoriranega video posnetka za podjetje, ki prodaja prehranska dopolnila: »Molitev ni dovolj, dragi moji: prehranska dopolnila mi pomagajo, da ostanem močan in zdrav, ko se soočam s svojim poslanstvom.« Del občinstva – predvsem katoličani – so oglas ocenili kot nezdružljivega z duhovniško vlogo, kljub zagotovilom, da je izkupiček od sponzorstva namenjen evangelizaciji. Po kritičnih komentarjih sledilcev je duhovniku neuradni opomin izrekla tudi nadškofija, kar je povzročilo določeno nelagodje v odnosih, ki ni bil nikoli povsem razrešeno.

Poleg tega je milanski nadškof Mario Delpini, sicer brez navajanja konkretnih primerov, izrazil dvome o primernosti uporabe družbenih omrežij s strani duhovnikov. Nadškof Delpini je sicer priznal, da morajo duhovniki govoriti tudi jezik mladih, vendar je ob tem izpostavil, da ranljivost mladostnikov zahteva neposredne odnose in konkretno navzočnost, ne pa zgolj digitalne komunikacije.

Nekdanji duhovnik na družbenih omrežjih rad objavlja »selfije«. FOTO: FB/Alberto Ravagnani

»Don Rava«

Alberto Ravagnani, rojen leta 1993, je v širši javnosti zaslovel kot eden prvih italijanskih vplivnežev. Mašniško posvečenje je leta 2018 prejel v milanski nadškofiji, priljubljenost pa si je kot »Don Rava« predvsem v obdobju koronaepidemije gradil na družbenih omrežjih, kjer je o veri, mladih in perečih družbenih vprašanjih govoril v neposrednem in sodobnem jeziku. Prek Instagrama in YouTuba je dosegel več kot pol milijona sledilcev in postal referenčna točka za tako imenovano digitalno Cerkev.

Kot otrok sem želel početi nekaj povsem drugega.

Leta 2023 je nastopil službo v župniji San Gottardo al Corso v Milanu, kjer je izstopal po nekonvencionalnem pastoralnem slogu, ki je v letih njegovega delovanja sprožil tako odobravanje kot kritike, pa tudi notranjo cerkveno razpravo o uporabi družbenih omrežij s strani duhovnikov. Ravagnani je bil eden od osrednjih protagonistov prvega jubileja katoliških vplivnežev in digitalnih misijonarjev, ki so ga lansko poletje priredili v Rimu.

V enem od videoposnetkov na Instagramu nekdanji duhovnik opisuje svojo življenjsko pot: »Kot otrok sem želel početi nekaj povsem drugega. Toda pri 14 letih mi je nekdo rekel, da vero bodisi izbereš ali pa se izgubi. Zato sem se odločil, da bom kristjan, da bom hodil k maši in k oratoriju. Pri 17 letih sem med spovedjo resnično izkusil Boga in se povsem spremenil. Začel sem brati evangelij, vzljubil sem Jezusa … vzljubil sem tudi sošolko, vendar ne dovolj … Po maturi sem vstopil v semenišče. Molil sem, študiral in odraščal. Pri 24 letih sem sprejel najpomembnejšo odločitev v svojem življenju: postal sem duhovnik. Odločil sem se, da bom stal ob strani težavnim otrokom, postal YouTuber, odprl svoj oratorij otrokom iz vse Italije, da se ne bom oblačil kot duhovnik in da bom napisal knjigo …«

Duhovniška oblačila so za mladega duhovnika po njegovih besedah »postala pretesna«. FOTO: FB/Alberto Ravagnani

»Pretesna obleka«

Ravagnani je za časnik Corriere della Sera tudi pojasnil, kako njegova družina sprva ni dobro sprejela njegove odločitve za vstop v semenišče: »Oče se je razjezil, mama je bruhnila v jok. Mislili so, da je to nora izbira in da ne bom srečen.«

Želim živeti za Boga, slediti Jezusovemu sporočilu, živeti svojo človeškost čim bolj po Božje, vendar ne več kot duhovnik.

Italijan v svojih objavah na družbenih omrežjih odločitve za umik iz duhovništva ne pojasnjuje podrobno: »Razlogi za mojo izbiro so številni in kompleksni,« pove v video posnetku in dodaja, da se povsem zaveda, kaj počne: »Veliko sem premišljeval o tem, veliko sem se o tem pogovarjal. Seveda zdaj ne vem natančno, kaj se bo zgodilo, toda miren sem, ker bom še naprej živel svoje poslanstvo, sledil svojemu poklicu, delal dobro. Ne bom nosil kolarja, ne bom maševal, toda moje srce bo vedno isto. Pravzaprav morda zdaj celo bolj svobodno in bolj iskreno.«

Nekaj namigov glede svoje odločitve je razkril v podkastu italijanskega igralca Giacoma Porettija, kjer je v pogovoru izjavil, da je »vlak še vedno isti, le tiri so se spremenili. Želim živeti za Boga, slediti Jezusovemu sporočilu, živeti svojo človeškost čim bolj po Božje, vendar ne več kot duhovnik. V zadnjih letih sem spoznal, da je zelo težko, morda nemogoče, in v vsakem primeru nezdravo, da silim v to vlogo, v obleko, ki je zdaj postala pretesna«.

Alberto Ravagnani s svojim romanom za mlade, ki je izšel tudi v slovenskem prevodu. FOTO: FB/Alberto Ravagnani

»Če se Cerkev poroči s sodobnostjo, v naslednjem obdobju postane vdova«

Slovo Alberta Ravagnanija od duhovniškega stanu je na družbenih omrežjih sprožilo celo poplavo odzivov, med njimi številne tehtne premisleke o združljivosti duhovniškega poklica in vloge vplivnežev. Odličen vpogled v to vprašanje je na svojem Facebook profilu objavil mlad nigerijski duhovnik klaretinec Jude Ofuani, ki je na primeru Alberta Ravagnanija podrobno razčlenil vprašanje priljubljenosti na družbenih omrežjih in duhovniške istovetnosti.

Kot je zapisal, duhovniški poklic danes tvega, da se bo izgubil v aplavzu množic: priljubljenost na družbenih omrežjih namreč postaja tihi nasprotnik duhovniške službe. Alberto Ravagnani v svetu ni zaslovel toliko po svojem tradicionalnem pastoralnem delu, temveč po vlogi katoliškega vplivneža, ki je znal mlade nagovoriti na neposreden in njim dostopen način. Pri tem delu je bil uspešen, piše Ofuani, toda ko je postal »ambasador blagovne znamke«, je pri tem potreboval vedno več svobode. »Bil je dovolj pogumen,« tako Ofuani, »da se je odločil zapustiti duhovništvo, namesto da bi živel v zanikanju.«

Logiki družbenih omrežij in duhovništva se med seboj razlikujeta, saj priljubljenost zahteva nenehno rast, duhovništvo pa zahteva postopno izginjanje ...

Nigerijski duhovnik priznava, da je Cerkev vedno evangelizirala v jeziku svojega časa. Toda težava nastane, »ko ta jezik neha služiti evangeliju in začne služiti sebi. Ko duhovnik ni več znamenje, ki kaže na Kristusa, temveč se zadovolji s tem, da kaže nase«. Logiki družbenih omrežij in duhovništva se med seboj razlikujeta, saj »priljubljenost zahteva nenehno rast, duhovništvo pa zahteva postopno izginjanje za skrivnostjo, ki se obhaja«.

V primeru Alberta Ravagnanija so mnogi videli navdušenje, ustvarjalnost in pogum, toda po Ofuanijevem mnenju se pri tem poraja pastoralno vprašanje, kako trajnostno je duhovniško življenje, ki je zgrajeno okoli lastne javne podobe: »Ko duhovnik postane blagovna znamka, ko sledilci postanejo merilo uspeha, ko tempo bolj narekuje algoritem kot bogoslužje, se v njem nekaj zlomi, tudi brez slabih namenov.«

Največje tveganje pri tem ni škandal, razmišlja Ofuani, temveč zmeda istovetnosti: duhovnik se neha spraševati, ali je zvest, in se začne spraševati, ali je njegovo delovanje učinkovito. Pri evangeliju pa ne gre za »učinkovitost«: evangelij odrešuje. Pogosto na skrivnem, s trudom, v samoti, ki je ni mogoče ujeti v fotografski utrinek.

Primer Alberta Ravagnanija naj ne bo namenjen obsojanju, temveč razločevanju.

Ofuani svoj zapis sklene z vrsto modrih nasvetov:

»Današnjim mladim duhovnikom, kot sem jaz, je treba jasno in ljubeče povedati:

Družbena omrežja so lahko orodje, ne pa teološki prostor za istovetnost.

Lahko pomagajo pri oznanjevanju, ne morejo pa nadomestiti oltarja.

Lahko okrepijo glas, ne smejo pa postati ogledalo, v katerem duhovnik išče potrditev.

Priljubljenost je starodavna skušnjava z novim obrazom. Podobno kot v puščavi: »Če si Božji Sin, se izkaži.« Jezus to zavrne. Duhovnik je poklican, da stori enako.«

Primer Alberta Ravagnanija naj torej ne bo namenjen obsojanju, temveč razločevanju, meni Ofuani. Je namreč znamenje, ne tarča. Cerkvi sporoča, da ni dovolj biti navzoč v digitalnem svetu: tam moramo biti z močnim notranjim življenjem, z jasnimi pravili, s skupnostmi, ki podpirajo in postavljajo meje.

Kajti duhovništvo ni predstava, temveč daritev.

Ko daritev postane zgolj zanimiv dogodek, se duša počasi utrudi.

In »če se Cerkev poroči s sedanjostjo, v naslednjem obdobju postane vdova«.

Video nagovor Alberta Ravagnanija o spovedi je bil pred nekaj meseci objavljen tudi s slovenskimi podnapisi: