Podpisniki vladi med drugim očitajo ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in urada za demografijo, kadrovanje, neustrezno odzivanje na razmere v zdravstvu in »ukrepe in napovedi, ki gredo v smer razgradnje naroda, družine, zasebne lastnine in svobodnega podjetništva«. Po njihovem interpelacija pomeni razpravo v državnem zboru o »spornih potezah te vlade, ki zajedajo temelje Slovenije«. Koalicijske stranke Svoboda, SD in Levica očitke zavračajo in pozivajo opozicijo k tvornemu sodelovanju. Kako pa je bilo v preteklosti? V vseh treh primerih je vlada interpelacijo preživela brez prask.

Tretja interpelacija

Do danes zadnja interpelacija o delu in odgovornosti slovenske vlade je bila »zaradi kršenja Ustave in zakonov RS, neuresničevanja zavez iz Koalicijskega sporazuma vladnih strank SMC, DeSUS in SD, slabega upravljanja z državo in državnim premoženjem ter vse večjega razvojnega zaostanka za primerljivimi državami v EU« vložena 27. septembra 2016 s prvopodpisanim prvakom SDS Janezom Janšo. O interpelaciji vlade pod vodstvom dr. Mira Cerarja (SMC) je Državni zbor odločal na 24. redni seji 24. novembra 2016, a je ni podprl. Za je glasovalo 19, proti pa 48 poslank in poslancev.

Preberite še: SDS vložila interpelacijo zoper delo Golobove vlade

Druga interpelacija

Pred tem je skupina 11 poslancev SDS in NSi, ravno tako s prvopodpisanim Janezom Janšo, 30. julija 2004 vložila interpelacijo o delu in odgovornosti slovenske vlade pod vodstvom mag. Antona Ropa (LDS), v kateri so bile stranke LDS, ZLSD, DeSUS in SMS, »zaradi neuresničenih obljub državljanom iz koalicijske pogodbe, slabega upravljanja z državo in naraščajoče korupcije in klientelizma«. Po opravljeni razpravi na 50. izredni seji 31. avgusta in 1. septembra 2004 Državni zbor o interpelaciji ni odločal in jo je končal brez sklepa, saj Koalicija Slovenija ni predlagala glasovanja o nezaupnici vladi.

Prva interpelacija

Prvič pa je bila na pobudo 16 poslancev, znova je bil prvopodpisani Janez Janša, interpelacija o delu in odgovornosti slovenske vlade (»ki je programsko neenotna, neusklajena, zaposlena z notranjimi spori in zapleti in nesposobna v realnem času predlagati rešitve«) vložena 22. julija 1997, Državni zbor pa je o njej odločal dobra dva meseca pozneje na 14. izredni seji 27. septembra 1997. Vlada (v njej so bile stranke LDS, SLS in DeSUS) pod vodstvom dr. Janeza Drnovška (LDS) je tedaj obstala po zaslugi 44 poslank in poslancev, ki so glasovali proti interpelaciji, medtem ko jo je 26 podprlo.