»Naše najmlajše generacije računajo na nas, da jim bomo zapustili boljši svet od tistega, ki smo ga podedovali«, ameriški škofje zaključujejo pismo, napisano ob prazniku dela, ki ga v ZDA letos obhajajo 1. septembra. Dokument je podpisal nadškof v Miamiju, Thomas Gerard Wenski, predsednik Komisije za narodno pravičnost in človeški razvoj. Besedilo med drugim poudarja zgled papeža Frančiška v zavračanju gospodarstva izključevanja in sprejemanju prave kulture srečanja, in sicer preko podpiranja politike in ustanov, ki lahko ustvarijo dostojanstvena delovna mesta, ki pravično plačajo ter spodbujajo oblikovanje in trdnost družine.

Na začetku pismo spomni na kanonizacijo Janeza XXIII. in Janeza Pavla II. To sta bila dva papeža, ki sta »ogromno prispevala« k družbenemu nauku Cerkve glede dostojanstvenega dela in njegovega pomena za človeški napredek. Janez Pavel II. je delo opredelil kot »verjetno bistveni ključ celotnega socialnega vprašanja« (Laborem exercens, 1981), Janez XXIII. pa je opozoril na »pravico do plačila za delo, določenega v skladu s pravičnimi kriteriji« (Pacem in terris, 1963). Papež Frančišek, kot dodaja nadškof Wenski, nadaljuje isti nauk, ko zatrjuje, da je »delo temeljni element za dostojanstvo osebe«, da nas »napolnjuje z dostojanstvom«, da nas dela »bolj podobne Bogu«, ki vedno deluje, da omogoča »vzdrževati sebe, družino« in »prispevati k razvoju naroda«.

Praznik dela je priložnost, da bi videli, kako se delo ujema z visokimi ideali katoliškega izročila. Američani so si v preteklem letu po nadškofovih besedah lahko nekoliko oddahnili, saj je država ohranila stabilnost, stopnja brezposelnosti se je znižala. Zdi se, da so ZDA na poti »gospodarskega ozdravljenja«, kljub temu pa je še vedno očitno pomanjkanje med milijoni delavcev in njihovimi družinami. Stopnja revščine ostaja visoka. Gospodarstvo ne uspe ustvariti dovolj dostojanstvenih delovnih mest za vse, ki so sposobni delati. Mnogi, zlasti tisti, ki so brezposelni že dolgo, postajajo malodušni.

Pri vsem tem je najbolj zaskrbljujoče, da največjo težo krize nosijo mladi odrasli. Stopnja brezposelnosti med mladimi v ZDA presega 13 %, kar je več kot dvakrat več od narodnega povprečja. Med »srečneži, ki imajo delo«, so mnogi slabo plačani. Veliko število mladih je po končanem študiju tako zadolženih, da so se primorani vrniti k staršem. Tisti, ki so zaključili poklicne šole, imajo manj dolgov, a prav tako manj možnosti za dostojanstveno delo.

Papež Frančišek, kot v pismu spominja nadškof Wenski, je brezposelnost med mladimi poimenoval »zlo, barbarstvo, simbol kulture odmetavanja«. Prav mladi nas kličejo k prebuditvi in pomnožitvi upanja, saj v sebi »nosijo nova pričakovanja človečnosti in nam odpirajo prihodnost«. Zato bi morali narediti več za okrepitev tega upanja, na koncu poudarjajo ameriški škofje. In dostojanstveno delo je za mlade bistveno, še posebej, če si želijo sčasoma ustvariti trdne družine.

Vir: Radio Vatikan / M. M. Š.
Foto: arhiv Družine (T. S.)