Dovžanova soteska, ki je ena osrednjih točk Slovenske geološke transverzale, je zavarovana kot naravni spomenik. Nahaja se ob cesti, ki vodi iz Tržiča v vas Jelendol. Do vstopa na zavarovano območje soteske pri vasici Čadovlje, kjer je informacijsko središče, zraven pa parkirišče, se lahko pripeljemo z avtomobilom. Od Tržiča je do tu približno tri kilometre, od Ljubljane pa okoli petdeset, kar vam ob normalnih prometnih razmerah vzame slabe tri četrt ure.

Pot pod podplate

Skozi Čadovlje se sicer lahko odpeljemo še naprej skozi sotesko, a priporočamo, da tu parkirate, stopite do informacijskega središča in se naprej odpravite peš. Od tod gremo ob strugi malenkost navzdol, jo prek mostu prečkamo in se po poti, speljani po desni strani Tržiške Bistrice (gledano dolvodno), odpravimo po soteski navzgor. Po njej vodi več poti, o katerih se lahko vnaprej poučimo že na spletu ali pa v informacijskem središču. Najobičajnejša je razgledna učna pot, ki vodi do vasice Dolina, kjer so v Razstavno-izobraževalnem središču Dolina (Dolina 22) razstavljeni kamnine in fosili iz mlajšega in srednjega zemeljskega veka z območja Slovenije. Obiskovalci imajo tu možnost ogleda multivizijske predstavitve Dovžanove soteske in Tržiča.

Pot po soteski je speljana ob Tržiški Bistrici. FOTO: Marjan Žiberna

Ob poti skozi sotesko stojijo pojasnjevalne table, ki seznanjajo z geološkimi značilnostmi ter tukajšnjimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Pot vodi mimo geološkega stebra, ki nazorno pojasnjuje kamninsko sestavo soteske in njene okolice. Pot je v eno smer dolga dobre štiri kilometre. Vključno z vrnitvijo na izhodišče boste zanjo potrebovali blizu štiri ure hoje z veliko postanki. Večinoma je nezahtevna, nekaj odsekov pa ni za tiste z vrtoglavico.

Nedaleč od začetka pohodne poti stoji Jamenšnikova domačija, primerek stare karavanške kmečke arhitekture. V hiši je še vedno ohranjena obokana (»velbana«) črna kuhinja, krušna peč, hiša z »bohkovim kotom« in lesenim stropom, na katerem je izpisana letnica 1766. V nekoliko stran od domačije stoječi sušilnici za lan in sadje (»paštbi«) je mozaični prikaz dediščine Dovžanove soteske. Pot vodi tudi mimo Bencetove domačije, rojstne hiše Filipa Benceta (1950‒2009), odličnega alpinista, ki se je ponesrečil v severni steni bližnjega Storžiča.

Geološki raj 

Slikovita Dovžanova soteska je nastala ob dolgotrajnem delovanju hudourniškega toka Tržiške Bistrice. Deroča voda je sotesko izdolbla v starodavne kamnine – konglomerate, peščenjake, apnenec in glinovce. Značilen videz ji dajejo veliki, zaradi vodne erozije zaobljeni skladi belega kremenovega konglomerata, nastalega pred približno 300 milijoni let, čez katere teče voda. V rečno strugo so ti skladi prišli z Borove peči, z rdečim borom poraslega pobočja, ki se strmo dviga desno nad njo.

V soteski so v plasteh apnenca našli številne fosilne ostanke živali in rastlin.

V soteski so v plasteh apnenca našli številne fosilne ostanke živali in rastlin. Pred dobrim stoletjem je geolog Ernest Schellwien tu popisal številne vrste ramenonožcev (Brachipoda), po videzu školjkam podobne morske živali. Zaradi teh najdb je soteska kmalu zaslovela med geologi in zbiralci fosilov po svetu. Med njimi so bile mnoge v svetovnem merilu nove, tudi leta 1937 prvič opisana kranjska schwagerina (Schwagerina carniolica) s približno centimeter dolgo hišico. Ta vrsta, kasneje upodobljena tudi na znamki slovenske pošte, je živela v permu, pred približno 280 milijoni let. V apnenčasti kamnini je mogoče najti še fosilne ostanke luknjičark, školjk, polžev, amonitov, ježkov, morskih lilij in še drugih vrst nevretenčarjev, o čemer se lahko poučimo v prej omenjenem razstavnem središču v vasi Dolina. Bogastvo starih fosilov je bilo razlog za zavarovanje območja, botrovalo pa je tudi nastanku Mednarodnih dnevov mineralov, fosilov in okolja (MINFOS), ki vsako leto maja potekajo v Tržiču.

TIC Tržič
Trg Svobode 18, 4290 Tržič
Tel.: 04 597 15 36,
informacije@trzic.si
www.visit-trzic.com

Razstavno in izobraževalno središče Dolina
Dolina 22, 4290 Tržič

Prebrali ste del članka, ki je bil objavljen v reviji Radovednež (07/2025).