V meglenem sobotnem dopoldnevu 28. julija 1945 je ameriški bombnik B-25 letel na rutinski misiji iz vojaške baze blizu Bedforda v New York. Cilj je bilo letališče LaGuardia severovzhodno od Manhattna. Pilot, podpolkovnik William Franklin Smith mlajši, je zaradi goste megle zaprosil za preusmeritev na dobrih dvajset kilometrov oddaljeno letališče Newark v New Jerseyju, kjer pa razmere niso bile nič boljše. Pot ga je peljala čez newyorški otok Manhattan. Vidljivost še vedno ni bila nič boljša, zato se je odločil, da se bo nekoliko spustil. Zaradi goste megle pa je izgubil orientacijo in zapeljal med nebotičnike. S spretnim manevrom se je za las izognil prvemu, le nekaj trenutkov pozneje, ure so kazale 9 in 40 minut, pa je treščil v 381 metrov visoki Empire State Building.

Sreča v nesreči

Empire State Building, ki so ga zgradili leta 1931, ima 102 nadstropja. Bombnik je vanj treščil med 78. in 80. nadstropjem ter povzročil dobrih pet metrov široko in šest metrov visoko luknjo. Ob eksploziji je v pisarnah nastal požar, ki se je razširil tudi v sosednja nadstropja. Gasilci so ga pogasili v pičlih štiridesetih minutah, čeprav še nikoli prej niso posredovali tako visoko. Eden od motorjev letala je prebil južno stran nebotičnika in pristal 270 metrov nižje na strehi bližnje stavbe, kjer je tudi zanetil požar. Drugi motor in del pristajalnega podvozja pa sta padla v jašek za dvigala in pretrgala jeklenice.

Bombnik je vanj treščil med 78. in 80. nadstropjem ter povzročil dobrih pet metrov široko in šest metrov visoko luknjo.

Konstrukcija stavbe kljub hudemu trku ni bila resneje poškodovana. V nesreči so umrli vsi trije člani posadke in enajst uslužbencev, ki so bili tisti trenutek v nebotičniku. Če ne bi bila sobota, ko so bile pisarne večinoma prazne, bi bilo žrtev verjetno precej več. Poškodovanih naj bi bilo med 20 in 24 oseb. Veliko srečo pa je imelo približno petdeset obiskovalcev, ki so bili ob trku na razgledni ploščadi nekaj nadstropij više. Poškodovana je bila tudi upravljavka dvigal. Reševalci so jo hoteli z drugim dvigalom spustiti do pritličja, vendar je imelo tudi to poškodovane jeklenice, zato je zgrmela tristo metrov in 75 nadstropij v globino. Dobila je hude poškodbe, vendar je preživela – menda zaradi zračne blazine, ki je nastala ob padcu dvigala.

Zasilni pristanek na strehi

Podobno trčenje letala v stavbo se je le leto prej zgodilo tudi na naših tleh. Nemško poštno letalo, ki je 29. januarja 1944 prevažalo tovor med Trstom in Ljubljano, je zbudilo pozornost Ljubljančanov zaradi nenavadnih zvokov iz motorja. Pilot, ki je iskal mesto za zasilni pristanek, je ocenil, da bi bila primerna streha Narodne in univerzitetne knjižnice. Letalo je ob pristanku predrlo streho nad čitalnico, drselo po vsej dvorani in se na koncu ustavilo tik pred stekleno steno. Sreča v nesreči je bila, da je bila čitalnica zaradi pomanjkanje kurjave zaprta za javnost. Poleg posadke je tako umrl le en človek – tajnik Mestne hranilnice France Majcen, ki je ravno v tistem trenutku vračal izposojeno knjigo. Na stopnišču ga je zajel požar, ki je nastal ob eksploziji letalskega goriva. Zaradi hudih opeklin je umrl čez teden dni.

 Pilot, ki je iskal mesto za zasilni pristanek, je ocenil, da bi bila primerna streha Narodne in univerzitetne knjižnice.

V požaru naj bi zgorelo več kot 50.000 knjig, ki so jih zbrali med letoma 1919 in 1939. Uničena je bila velika čitalnica in večina pohištva v njej. Viri pripovedujejo, da je Plečnik ob novici, da gori velika čitalnica, dejal: »Brez skrbi, stavba je tako zgrajena, da se požar ne bo razširil«. Dogodek je na ulice privabil veliko ljudi, ki so z zanimanjem opazovali dogajanje. Sledila je dolga prenova knjižnice, ki so jo za javnost znova odprli na Prešernov dan leta 1947.

Članek je bil objavljen v reviji Radovednež (07/2025).