Namen razstave in kataloga je tako ob tej priložnosti ponovno združiti ohranjene fragmente in jih na podlagi različnih arhivskih gradiv predstaviti v njihovem izvirnem kontekstu. Slednjega je mogoče rekonstruirati z dodatno dokumentacijo. Posebno pozornost pa so posvetili tudi praktičnim vidikom raziskovanja srednjeveškega stenskega slikarstva, ki so ga predstavili v samostojni konservatorsko-restavratorski študiji. Dober vpogled v delo Franceta Steleta in Mateja Sternena ter konservatorsko-restavratorsko prakso med obema vojnama nam omogoča bogato arhivsko gradivo. Stele je takrat za dokumentiranje imel na voljo z današnjega vidika precej osnovna orodja: beležnico in svinčnik, fotoaparat s črno-belimi steklenimi ploščami in bolj ali manj izšolane kopiste, kar predstavlja uvodni del razstave (v primeru Vrzdenca je bil kopist Matej Sternen seveda izvrsten).