Menu
Košarica
Zapri
Dostop do članka (47174)

Dostop do članka (47174)

št. kos.: 1 2,99€
1x
Brez davka
2,85€
DDV (5,00 %)
0,14€
Skupaj
2,99€
Zapri
Iskanje

Dr. Janez Gril in dr. Janez Juhant o RTV Slovenija

Bogomir Štefanič
Za vas piše:
Bogomir Štefanič
Objava: 08. 10. 2026 / 11:26
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 08.10.2026 / 11:52
Ustavi predvajanje Nalaganje
Dr. Janez Gril in dr. Janez Juhant o RTV Slovenija
Kakšna bo referendumska odločitev o načinu financiranja RTV Slovenija? FOTO: Bogomir Štefanič

Dr. Janez Gril in dr. Janez Juhant o RTV Slovenija

Eno izmed vprašanj na referendumsko nedeljo, 11. oktobra, bo tudi: »Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija?«

Čeprav vprašanje »cilja« le na način financiranja javnega rtv zavoda, pa seveda odpira širšo razpravo: o vlogi RTV Slovenija v slovenskem javnem prostoru oz. v celotni medijski pokrajini; o izpolnjevanju zakonskih obveznosti o celovitem, nepristranskem, pluralnem informiranju; o tem, kaj naj bi sploh bila javna služba, zaradi katere je prav, da ima slovenska država javni rtv zavod; o pomenu javne rtv za uresničevanje verske svobode; o (ne)racionalnosti poslovanja in najprimernejšem modelu financiranja … Vprašanj je skratka cela kopica.

Kako v luči konkretnega referendumskega vprašanja o načinu financiranja vidita širšo zgodbo javnega rtv zavoda, smo vprašali nekdanja predstavnika verskih skupnosti v Programskem svetu RTV Slovenija (imenoval ju je predsednik republike) dr. Janeza Grila in dr. Janeza Juhanta.

Dr. Janez Gril: Najtežje je bilo spremembe doseči v informativnih programih

Dr. Janez Gril je bil član Programskega sveta RTV Slovenija tri zaporedne mandate v letih od 2006 do 2018. FOTO: Bogomir Štefanič

Po vrnitvi iz romanja po Franciji in Španiji me je čakala prošnja, naj kot dolgoletni član Programskega sveta Radiotelevizije Slovenija za spletno Družino napišem svoj pogled na referendumsko vprašanje o plačevanju prispevka za programe RTVS.

Naj začnem s pojasnilom, da nisem kaj dosti spremljal javnih razprav in polemik o štirih referendumih, še manj pa v njih sodeloval. Vsem, s katerimi sem se o njih pogovarjal, pa sem povedal, da bom tokrat štirikrat glasoval za. Vsaka vlada, ne glede kateri politični opciji propada, ima pravico in dolžnost, zagotovljeno v ustavi in zakonih, da predlaga spremembe in jih, če je potrebno, preveri tudi na referendumih. Takšno pravico ima seveda tudi vsakokratna opozicija. Državljani pa smo povabljeni, da povemo, kaj si o njih mislimo.

Veliko vodstvenih ljudi je bilo demokratičnim spremembam notranje nenaklonjenih. Po stari navadi so menili, da sami najbolj vedo, kaj sodi v programe radia in televizije in kaj ne.

Kot član Programskega sveta sem 12 let od blizu spremljal težave in zadrege, s katerimi se je Zavod RTVS srečeval po demokratičnih spremembah. Iz socialističnega monolita, ki je zvesto udejanjal komunistični in socialistični politični sistem, se je z velikimi težavami in notranjimi odpori prilagajal demokratičnim standardom, ki so začeli veljati tudi na medijskem področju. Veliko vodstvenih ljudi je bilo demokratičnim spremembam notranje nenaklonjenih. Po stari navadi so menili, da sami najbolj vedo, kaj sodi v programe radia in televizije in kaj ne. To se je zelo dobro videlo pri uvajanju verskih programov in uredništev verskih oddaj. V Programskem svetu smo bili člani, ki smo zagovarjali spremembe in novosti, večinoma v manjšini. S potrpežljivim ponavljanjem razlogov za spremembe smo pridobili še kakšnega člana in dosegli potrebno večino.

Najtežje je bilo spremembe doseči v informativnih programih, ki so se nam zdeli preveč enostransko ideološki in premalo pluralni. To je na od pomanjkljivosti informativnih programov še danes. Če je kdo urednikom in novinarjem očital politično neuravnoteženost, so bili užaljeni in prizadeti.

Veliko težavo javnega zavoda predstavljajo finance, ki jih je bilo in jih je še sedaj vedno premalo. Razlogov je več: preveliko število zaposlenih, zastarela tehnologija in strah pred spremembami. K temu je treba dodati še pritiske leve politične opcije a la »čiščenje janšistov« in druge podobne nestrpnosti.

Če bo referendum uspel, bo vodstvo zavoda lažje izpeljalo potrebne reforme in spremembe.

V demokratičnih družbah smo ljudje lahko nezadovoljni z obstoječimi razmerami. Zato imamo pravico predlagati spremembe in jih preveriti na referendumih ali po drugih demokratičnih poteh. Zato sem tudi sam za ukinitev plačevanja prispevka. Država bo morala na drug način financirati delovanje RTVS. Če bo referendum uspel, bo vodstvo zavoda lažje izpeljalo potrebne reforme in spremembe. RTVS bo lažje ohranila vlogo, ki jo ima v demokratični družbi: skrb za politično pluralnost, kulturo in nacionalno pripadnost ter podporo vsem, ki si prizadevajo za dobrobit naše domovine.

Dr. Janez Juhant: Za medij, ki je v službi Slovencev in samostojne Slovenije

Dr. Janez Juhant je bil član Programskega sveta RTV Slovenija v mandatu 2018-2022, njegovo delo v naslednjem mandatu pa je ukinila novela zakona o RTV Slovenija, ki jo je tudi z namenom zamenjave celotnega vodstva RTV Slovenija sprejela parlamentarna večina v času vlade Roberta Goloba. FOTO: Tatjana Splichal

11. oktobra bomo šli državljani Slovenije na referendum za Slovenijo. S svojim glasom bomo potrdili, da smo za samostojno, razvojno in urejeno Slovenijo, za njeno blaginjo in za očiščeno preteklih bremen ter pošteno in upanja polno prihodnost mladim. Glasoval bom za vse vladne zakone, ki so predvideni za referendum.

Zavod je zaradi samovolje vodstva predvsem informacijskega programa ogrozil vse druge dejavnosti.

Zakon o ukinitvi prispevka za RTV SLO je med drugim razumljiv odziv na vse neuspele poskuse reforme ustanove, ki bi se že davno morala zgoditi, a so se določeni ljudje – natančno: nasledniki preteklih »pridobitev« v RTV SLO – upirali modernizaciji. Nedopustni posegi Jourove, Ustavnega sodišča RS in novele Golobove vlade pa so iz RTV SLO napravili levičarsko trobilo, ki medijsko pristransko, celo z lažjo, manipulira Slovenijo. Vodstvo je šlo tako daleč, da ignorira obveznosti preglednega poslovanja po merilih pogodbenega prava. Zavod pa je zaradi samovolje vodstva predvsem informacijskega programa ogrozil vse druge dejavnosti. Sedanja vlada s predlogom novele spet uvaja poslovno pregledno in odgovorno poslovanje.

RTV SLO je ustanova slovenskega naroda in samostojne Slovenije in ne več bivše diktature.

Referendumska ukinitev prispevka, kot poudarjajo poznavalci, ne bo ogrozila ničesar. Bo pa brez dvoma spodbudila dogovore in urejevanje javne medijske hiše po načelih gospodarnosti, nepristranskosti in zagotavljanja servisa dejavnostim nacionalnega pomena. To ne velja samo za nacionalno pomembne arhive, izobraževalne, kulturne, glasbene, športne dejavnosti na radiu in televiziji, pač pa za osnovno usmeritev, ki jo ima nacionalna medijska hiša do naroda, države in krepitve vrednostnih in duhovnih temeljev Slovencev. Duhovne temelje posebej na radiu vsa leta zapostavljajo in ignorirajo. Nepristranskost se mora v polni meri odražati tudi v informativnem programu, ki mora spoštovati vrednote naroda, njegova zgodovinska duhovna in kulturna izročila ter predvsem največji zgodovinski dosežek, samostojno državo Slovenijo in njeno dobrobit. Verjetno je to ključni dejavnik, ki ga odgovorni v hiši niso dovolj resno jemali, v zadnjem času, kot vidimo, pa sploh ne več, čeprav je RTV SLO ustanova slovenskega naroda in samostojne Slovenije in ne več bivše diktature. Če bi se odgovorni tega zavedali, bi namreč delovali drugače, tj. demokratično, odgovorno, nepristransko in uravnoteženo.

V času digitalizacije in globalizacije so ravno to osnove za utemeljevanje delovanja nacionalne medijske hiše, a trenutno odgovorni ne delujejo na teh postavkah, čeprav v propagandi proti ukinitvi prispevka brenkajo na te strune, ki pa jih dejansko ne zagotavljajo. Zato menim, da bomo z glasovanjem za odpravo prispevka spodbudili razpravo in usmeritev medijske hiše v bistveno, tj. medij, ki je v službi Slovencev in samostojne Slovenije.

Nalaganje
Nazaj na vrh