To je pionirka lacanovske psihoanalize v Sloveniji dr. Nina Krajnik, ki jo je širša javnost spoznala v začetku tega meseca v zelo odmevnem sodelovanju v oddaji »Intervju« z dr. Jožetom Možino na TV Slovenija. V njej je, kot so zapisali ustvarjalci oddaje, »brez dlake na jeziku 'klinično diagnosticirala' sodobno slovensko družbeno stvarnost«.

Politika, ki odpira prostor za resnico vsakogar

»To, kar je politično, je to, kar je osebno. Zato je moja politika politika singularnega. To je politika, ki ne izhaja iz svetovnonazorskih delitev ali iz dispozitivov moči enih proti drugim. To je politika, ki odpira prostor za resnico vsakogar. Namreč, samo če imamo pravico do svoje resnice, lahko nenazadnje delujemo kot skupnost, v kateri razlike med nami niso pomembne. V tem je politika singularnega edina, ki je lahko za vse.«

V ponedeljek v Slovenski matici

Tako je v današnji napovedi kandidature za prvo predsednico Slovenije, ki jo bo tudi uradno potrdila na novinarski konferenci v ponedeljek, 27. junija 2022, v dvorani Slovenske matice v Ljubljani, uvodoma zapisala 37-letna dr. Nina Krajnik, ki je danes z napovedjo močno dvignila prah na družbenih omrežjih.

Kdo je dr. Nina Krajnik?

Kot je zapisano v njenem življenjepisu, je dr. Nina Krajnik prva slovenska lacanovska psihoanalitičarka in doktorica filozofije, prva slovenska članica Svetovne psihoanalitične zveze (AMP), predsednica Slovenskega društva za lacanovsko psihoanalizo (SDLP) in ustanoviteljica mednarodnega psihoanalitičnega gibanja.

Izobraževala se je v Franciji

Izobraževala se je na Univerzi Pariz VIII – Vincennes Saint Denis v Franciji, v Parizu je opravila tudi psihoanalitično formacijo pod vodstvom Lacanovega intelektualnega dediča Jeacques-Alaina Millerja. Njeno akademsko raziskovalno delo je posvečeno odnosom med psihoanalizo, znanostjo in umetnostjo.

Preberite tudi nedavni komentar Manice Ferenc Binkoštna nedelja.

Znanost in psihoanaliza – razmerje diskurzov ob vprašanju subjekta

Bila je raziskovalka na švicarski fondaciji Jamesa Joycea v Zürichu. Doktorirala je iz vprašanja, kaj pomeni varovati singularnost posameznika v dobi znanstvenih in političnih poizkusov univerzalizacije (doktorska disertacija Znanost in psihoanaliza – razmerje diskurzov ob vprašanju subjekta), je še zapisano v njenem življenjepisu.

Prevajalka iz francoščine, angleščine, španščine in srbščine

Bila je politična svetovalka veleposlanice na danskem veleposlaništvu v Ljubljani. Klinično delo je opravljala v Franciji in v Španiji. Je prevajalka iz francoščine, angleščine, španščine in srbščine. Sodelovala je v humanitarnih projektih v Afriki, Aziji in na Južnem Pacifiku ter delovala v projektih zelenih politik na Islandiji. Akademsko-raziskovalno delo je opravljala v Avstraliji in na Novi Zelandiji.

Prva uvedla filozofijo za predšolske otroke

Je vodja mednarodnega psihoanalitičnega seminarja za države Zahodnega Balkana, v okviru katerega se ukvarja z vprašanji tranzicijskih in vojnih travm ter novih simptomov v tehnološkem obdobju. V slovenski pedagoško-izobraževalni sistem je kot prva začela uvajati filozofijo za predšolske otroke v vrtcu. Deluje tudi v projektih nudenja psiho-socialne pomoči starejšim in onkološkim bolnikom.

Pokvarila levičarske načrte

S ponedeljkovo uradno predstavitvijo kandidature za prvo slovensko predsednico bo dr. Nina Krajnik pokvarila načrte tistim, ki so si že meli roke ob špekuliranju, da se bo treba na jesenskih volitvah odločati med le dvema favoriziranima gospema, ki jima prostor desno od sredine ni ravno intimna svetovnonazorska opcija.

Kot možni kandidati se omenjajo še ...

Sicer pa se kot morebitni kandidati na jesenskih predsedniških volitvah omenjajo še evropska poslanka NSi Ljudmila Novak, župan Kočevja Vladimir Prebilič, nekdanji predsednik ustavnega sodišča dr. Ernest Petrič, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, nekdanji predsednik državnega zbora Igor Zorčič, nekdanji premier Miro Cerar …