Svet Varuha človekovih pravic je posvetovalno telo, ki spremlja spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, daje predloge za njihovo varstvo ter posebno pozornost namenja ranljivim skupinam prebivalstva. Dr. Valentan, ki je v preteklosti že bil član tega Sveta, imenovanje razume predvsem kot veliko odgovornost in izraz zaupanja. "Veseli me, da bom lahko s svojimi dosedanjimi izkušnjami in delom prispeval k razpravam o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za dostojanstvo človeka in varovanje njegovih pravic," je povedal za Družino.

Preberite tudi: Stopimo iz anonimnosti. Pogovor z dr. Valentanom iz leta 2018.

Kot pojasnjuje, vlogo članov Sveta opredeljuje Zakon o varuhu človekovih pravic. Člani sodelujejo pri razpravah o vprašanjih človekovih pravic, podajajo strokovna mnenja in prispevajo k iskanju rešitev za izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki in različne družbene skupine. Med njihovimi nalogami so tudi oblikovanje stališč do Varuhovih poročil, predlaganje postopkov ob morebitnih kršitvah človekovih pravic ter ozaveščanje javnosti o pomenu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Valentan se v Svet vrača po več letih, saj je bil član že ob njegovi prvi ustanovitvi leta 2018 na povabilo takratne varuhinje Vlaste Nussdorfer. »Imam lepe spomine na tisti čas, ko se je ta organ Varuha šele postavljal na noge,« pravi. Dodaja, da mu ni znano, da bi bil po tem obdobju še kak duhovnik član tega posvetovalnega telesa.

O razlogih za ponovno imenovanje ne želi ugibati. Meni pa, da varuhinja Simona Drenik Bavdek in njeni namestniki spremljajo delo ljudi na področjih človekovih pravic, verske svobode, etike in družbenega dialoga, kjer je dejaven, zato so ga morda povabili k sodelovanju. 

Največ možnosti za svoj prispevek vidi na področju verske svobode, človekovega dostojanstva, medkulturnega in medverskega dialoga ter vprašanj, povezanih z etičnimi izzivi sodobne družbe.

Ob tem poudarja, da je verska svoboda ena temeljnih človekovih pravic. »Ne pomeni le svobode verovati, ampak tudi svobodo izražati svoja prepričanja in živeti v skladu z njimi, ob spoštovanju pravic drugih,« pojasnjuje. Po njegovih besedah družba, ki spoštuje versko svobodo, krepi pluralnost, dialog in medsebojno spoštovanje.

V času vse večje družbene raznolikosti vidi spoštovanje verske svobode kot pomemben pogoj za dialog, medsebojno razumevanje in družbeno povezanost. Ob tem izraža upanje, »da bo vprašanje verske svobode znova dobilo institucionalizirano mesto v naši državi«. Dodaja še: »V zadnjih štirih letih takšnega dialoga, razen nekaj kosil, žal, ni bilo.«