Dr. Tadej Strehovec je v pogovoru v novi oddaji Reflektor najprej povedal, kakšne izkušnje ima sam s spremljanjem neplodnih parov. Ko se je po zaključku študija bioetike vrnil v Slovenijo, je spoznal par, ki se je soočal z neplodnostjo, in se z njima povezal. Povabili so ga kot duhovnega spremljevalca v njihovi zakonski skupini. »Veliko sem se naučil od njih,« je povedal dr. Strehovec. »Če sem prej te teme, kot je recimo neplodnost, skrivnost nastanka človeškega življenja, poznal predvsem bolj iz tehničnega zornega kota, iz knjig, iz znanstvenih razprav, sem se ob pogovoru z njimi soočil še z drugimi razsežnostmi teh preizkušenj. To pa je najprej ta, da pari, ki se soočijo z neplodnostjo, padejo v veliko stisko, ki jo težko ubesedijo.«

Razumevanje do stisk parov, ki ne morejo imeti otrok

Poudaril je, da nekateri pari doživljajo krizo v odnosu, lahko pride do obtoževanja in vprašanj o tem, ali sta z zakoncem sploh družina. Opisal je tudi možnost razhoda ali krizo vere, ko pari razmišljajo o smislu in Božji prisotnosti v njihovem življenju. »Ta preizkušnja, da ne moreš postati oče ali mama, je zelo globoka in nekateri pari je preprosto ne zdržijo,« je dejal. »Odkrivam, da so ti pari v nekem smislu neprostovoljno znamenje temu svetu, da človeško življenje ni nekaj samoumevnega, ampak velik Božji dar oziroma prava Božja milost. In ob tem spremljanju teh zakoncev in te zakonske skupine sam še bolj cenim in se veselim vsakega novega spočetja oziroma novorojenega otroka.«
Pogovor je vodila Helena Rozman. FOTO: Siniša Kanižaj

Neplodnost ni nekaj novega

Čeprav je danes veliko več neplodnih parov, kot jih je bilo nekoč, neplodnost ni nekaj novega. V Stari zavezi je kar nekaj primerov neplodnih parov, in kot je povedal dr. Strehovec, je bila neplodnost takrat videna kot velika sramotna, še zlasti za ženo. Katoliška cerkev pa je v dokumentu Dar življenja, ki ga je izdala Kongregacija za nauk vere leta 1987, potem ko je bila leta 1978 v epruveti spočeta prva deklica. V dokumentu so zapisali, da je življenje Božji dar, neplodnim zakoncem pa so naložili odgovornost, da poiščejo vzroke za svojo neplodnost in da če obstajajo etično sprejemljiva zdravljenja, da se jih tudi poslužijo.

Kakšen je odnos Cerkve do umetne oploditve

Umetna oploditev za Cerkev ni sprejemljiva, ker gre pri spočetju za ločevanje ljubezni od spolnosti. Eden od glavnih razlogov je tudi ta, da se v postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo ustvari več zarodkov, od katerih jih večina ne preživi. »Govorimo o nastanku človeškega življenja in pa o smrti takšnega nerojenega otroka. In to je seveda z vidika Katoliške cerkve velik problem, ker spoštujemo življenje od spočetja do naravne smrti,« je povedal dr. Strehovec.

Cerkev spoštuje življenje od spočetja do naravne smrti, poudarja dr. Strehovec. FOTO: Siniša Kanižaj

Tretji glavni razlog, zakaj Cerkev nasprotuje oploditvi z biomedicinsko pomočjo pa je ta, da imajo zdravniki in biologi, ki sodelujejo pri tem, neprimerno moč, da sami odločajo, kateri zarodek je dovolj zdrav, kateri se bo ugnezdil v maternico in kateri bo uničen. »Potem pa seveda obstaja še cela kopica drugih problemov, ki so povezani s tem. To pa je recimo že sam problem zamrzovanje človeških zarodkov, potem trgovina z materinstvom ali nadomestno materinstvo, problem darovanja in pa prodajanja oziroma komercializacije spolnih celic.«

Kot je poudaril dr. Strehovec, Cerkev ne vsiljuje nobenega svojega stališča, pač pa želi vernikom le pokazati najbolj varno pot, da ohranijo svojo vero, mirno vest in živijo v miru s svojimi bližnjimi.

Zakaj Bog dopušča neplodnost, če je imeti otroke dobro

Na vprašanje o tem, zakaj Bog dopušča, da nekateri pari, ki se imajo radi, poročijo in upajo postati družina, doživljajo stisko neplodnosti, dr. Strehovec pravi, da je to velika skrivnost, in primerja to situacijo z drugimi izzivi v življenju, kot sta bolezen ali prometna nesreča. Poudarja, da živimo v nepopolnem svetu, kjer se vsak posameznik sooča s preizkušnjami, ki so lahko različne po zahtevnosti.

Odnos do družin, ki so otroke dobile s pomočjo umetne oploditve

Ko je voditeljica pogovora dr. Strehovca vprašala, kako naj v župnijah sprejmejo družine, ki so otroke dobile s pomočjo umetne oploditve, je dr. Strehovec odvrnil: »Gotovo to, kar so naredili, pot, po kateri so šli, ni najbolj idealna in je v luči nauka vere napačna iz prej omenjenih razlogov. Ampak družine se veselimo. Veselimo se življenja teh otrok. Otroci, ki so bili spočeti v epruveti, morajo biti deležni spoštovanja, sprejetja, sočutja, prijateljevanja. Na drugi strani pa to še vedno ne pomeni, da kot katoliška skupnost nismo zvesti našemu nauku, ki pa govori, da če hočemo hoditi za Kristusom, je treba upoštevati resnico. In resnica je ta, da človeško življenje ni nekaj samoumevnega. Ni pravica, ampak je dar in Božja milost.«

Oddajo Reflektor Cerkev in umetna oploditev lahko poslušate tudi kot podkast.