Zvonka Zupanič Slavec je prejela medaljo za zasluge za znanstveno-raziskovalno in pedagoško delo na področju zgodovine slovenske medicine. »Ob rednem pedagoškem delu je Zvonka Zupanič Slavec raziskovalka, ki v svoja dela iz zgodovine medicine, medicinske humanistike in kulturne zgodovine vnaša visoko strokovnost in iskreno navdušenje,« med drugim piše v utemeljitvi priznanja.

FOTO: Daniel Novakovič/STA

Utrjevala ugled zgodovino slovenske medicine

Zvonka Zupanič Slavec je s svojim raziskovalnim delom močno utrdila ugled zgodovine slovenske medicine 19. in 20. stoletja v širši javnosti. Njeno življenjsko delo je obsežna znanstvena knjižna zbirka v štirih delih z naslovom Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem. »Na 2500 straneh in ponazorjeni s 6000 fotografijami so zbrani podatki od ljudske do znanstvene medicine, o zdravstvenih razmerah nekoč, razvoju sistemov zdravstvenega varstva in zakonodaje, do razvoja javnega in bolnišničnega zdravstva.«

Zvonka Zupanič Slavec je leta 1992 je postala predstojnica Inštituta za zgodovino medicine pri Medicinski fakulteti, od leta 2013 pa je tudi redna profesorica na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Sodelovanje v projektu Umetnost v bolnišnici

»Zvonka Zupanič Slavec je aktivno sodelovala pri Unescovem projektu Umetnost v bolnišnici (Arts in Hospitals). Po ljubljanskem vzoru so manjše umetniške dejavnosti nastajale tudi v drugih bolnišnicah po državi: v Slovenj Gradcu, Mariboru, Idriji in Begunjah,« so med drugim še zapisali v predsednikovem uradu. Od leta 1991 je podpredsednica Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, sodeluje pa tudi z mednarodnim združenjem za zgodovino medicine International Society for History of Medicine s sedežem v Parizu, Wellcome Institute for the History of Medicine London in nekaterimi drugimi historično-medicinskimi ustanovami v Evropi.

Preberite tudi pogovor: Ne panika, pomembna je odgovornost

Franc Testen, človek širokega pravnega znanja 

Franc Testen je bil leta 1979 izvoljen za sodnika, leta 1992 je bil izvoljen za sodnika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, predsednik Ustavnega sodišča RS pa je postal leta 1998. Med letoma 2004 in 2010 je bil tudi predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. »Franc Testen se je pri svojem delu odlikoval s širokim pravnim znanjem in objektivnim pristopom k reševanju pravnih vprašanj, za kar je med tujimi kolegi užival sloves briljantnega pravnega strokovnjaka s poglobljenim teoretičnim znanjem. Pri svojem delu je od kolegov zahteval, da svoje trditve vedno prepričljivo argumentirajo in sodbe temeljito pripravijo.«

FOTO: Daniel Novakovič/STA

Brezkompromisna strokovnost

Kot še piše v utemeljitvi, se je »kot sodnik in predsednik obeh najvišjih sodnih organov v državi odlikoval z izjemnim znanjem, pa tudi posebnim dostojanstvom pri opravljanju sodniškega poklica in z uveljavljanjem kulturnega odnosa pri delu. S požrtvovalnostjo in brezkompromisno strokovnostjo je funkcijam, ki jih je opravljal, zagotavljal družbeni ugled in prestiž.«

Mihael Naglič, raziskovalec krajevne zgodovine

Medaljo za zasluge za dolgoletno raziskovanje krajevne zgodovine in narodno pomembno vrednotenje lokalne kulturne dediščine je prejel Mihael Naglič, ki je kot kulturni delavec, profesor filozofije in sociologije, publicist, novinar in urednik je svoje življenjsko poslanstvo in poklicno pot namenil domačemu kraju, Žirem.

FOTO: Daniel Novakovič/STA

»Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je začel delati kot povezovalec lokalnega kulturnega dogajanja, nato pa si je v več desetletij dolgem delovanju z brezštevilnimi prireditvami, kot so proslave, koncerti, gledališke predstave, razstave, literarni večeri in predavanja, prizadeval za občutenje kraja ter razumevanja lokalnih značilnosti, posebnosti in duhovnih razsežnosti.«
Kot navajajo v utemeljitvi, je v raziskovanju majhne skupnosti našel celotni slovenski svet. »Življenje je namenil sistematičnemu delu in preučevanju posameznih domačih in celo svetovnih značilnosti v izvirno majhnem okolju ter s tem spletel zapis narodove zgodovine.«

Sto let delovanja Skale in Zveze geografov Slovenije

Red za zasluge sta prejela tudi Slovenski gorniški klub Skala – zveza gorniških klubov ter Zveza geografov Slovenije. Klub Skala za izjemni prispevek k poznavanju in spoštovanju slovenskih gora ob stoletnici delovanja, Zveza geografov Slovenije pa prav tako ob stoletnici delovanja za raziskovalno in izobraževalno delo ter prispevek k slovenski narodni zavesti.

Predsednik GK Skala Anton Žunter. FOTO: Daniel Novakovič/STA

O Slovenskem gorniškem klubu Skala – zvezi gorniških klubov v utemeljitvi med drugim piše: »Slovenski gorniški klub Skala - zveza gorniških klubov je trdna planinsko-športna in kulturno-vzgojna organizacija. V Skali so se združevali in se še vedno združujejo ljudje različnih družbenih slojev, poklicev, starosti ter političnih, verskih in svetovnih nazorov. Slovensko gorniško izročilo in domoljubna zavest sta se v vrednotah in tradiciji Skale ohranila do danes in tako skalaška miselnost še vedno živi in osvežuje delovanje slovenskega človeka v gorah.«

Predsednik Zveze geografov Slovenije Aleš Smrekar. FOTO: Daniel Novakovič/STA

Ob stoletnici delovanja Zveze geografov Slovenije so v predsednikovem uradu med drugim zapisali: »Poleg izdajanj publikacij, zastopanj slovenskih geografov v mednarodnih organizacijah, organizacij različnih srečanj, predavanj in ekskurzij zveza koordinira delovanje geografskih društev po Sloveniji. Člani zveze so samostojna geografska in sorodna društva. Njihova skupna naloga je razvijati društveno dejavnost in krepiti geografijo kot znanost.«