Tako sem se razveselil, ko sem te spoznal! Zame si bila sicer le enakomeren utrip. Včasih hiter, ko se ti je kam mudilo, ali pa si morala dvigniti in nositi mojega starejšega brata. Spet drugič počasnejši, ko si spala, se crkljala z mojo sestrico ali objemala atija. Jaz njihovih objemov ne poznam in nikoli se nisem crkljal z njimi, ampak zaradi tebe so bili tudi moji in jih imam rad.

Tudi tebe imam rad, mami. To ti večkrat poskušam povedati, pa me včasih sploh ne slišiš, ker si tako žalostna. Vem, da si žalostna, ker sem tako hitro odšel. Ampak jaz te imam vseeno rad, ker si mi v tem kratkem času pokazala, da me imaš tudi ti rada. Ko sem ti sporočil, da prihajam, si me takoj slišala in razumela. Razveselila si se in malo tudi vznemirila, ker sva imela eno skupno skrivnost, ki je bila samo najina. Edina v najinem skupnem življenju. To je bil res poseben občutek. Ko si me prvič videla na tistem ekranu pri zdravnici, sem ti hotel pokazati, da sem dobro. Da bom dobro. Naj te ne skrbi. Ampa...