Goriška, v ozadju Sveta Gora, levo frančiškanski samostan na Kostanjevici, foto: Andrej Praznik

Danes praznujemo priključitev Primorske k matični domovini v spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947.

Red za zasluge za skrbno in sistematično ustvarjanje prostora za dialog na študijskih dnevih Draga

Ob tem prazniku je v uradu predsednika republike dan odprtih vrat, pred predsedniško palačo je postrojena častna straža garde Slovenske vojske. Predsednik republike Borut Pahor je na slovesnosti Primorskemu dnevniku ob 70-letnici delovanja izročil srebrni red za zasluge za prispevek k ohranjanju narodne pripadnosti Slovencev v Italiji, Društvu slovenskih izobražencev pa red za zasluge "za skrbno in sistematično ustvarjanje prostora za dialog, ki na študijskih dnevih Draga že pol stoletja povezuje matično, zamejsko in zdomsko Slovenijo", so zapisali v utemeljitvi.

Društvo iz Trsta je dneve Draga prvič organiziralo pred 50 leti. Z organizacijo Drage je društvo želelo razpirati nove duhovne horizonte in krepiti kulturo dialoga. Pahor je po podelitvi dejal, da sta odlikovanji sporočilo o enotnosti slovenskega kulturnega prostora. Priznal je, da je kot Primorec zrasel s Primorskim dnevnikom in Drago, ki da sta ga oblikovala. "Draga je bil politični in intelektualni ambient, ki se je zdel v času moje mladosti uporniški. Odpiral je vprašanja, ki jih takrat v Sloveniji nekako ni bilo mogoče svobodno tematizirati. Na koncu 80. let je Draga v bistvu intelektualno prehitevala dogodke v Sloveniji in jih je pričakovala," je povedal predsednik.

Predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor pa je ob prejemu odlikovanja dejal, da se je Draga vsa leta obstoja zavzemala za prosto izmenjavo mnenj, demokratično in socialno pravično družbeno ureditev, iskanje resnice ter je bila zvesta krščanskim načelom in slovenskim kulturnim koreninam.


Izola, foto: Andrej Praznik

Odgovorni urednik Primorskega Dnevnika Dušan Udovič je ob prejemu odlikovanja poudaril pomen časnika za Slovence v Italiji, ki tako dnevno dobijo tiskano slovensko besedo. Opozoril pa je na težak finančni položaj časopisa in "precejšnjo stisko zaradi krčenja javnih sredstev, ki jih že več kot 20 let prek zakonov dobiva od Italije".

Pojasnil je, da so ob letošnji obletnici časnika italijanski lokalni deželni in državni vladi poudarili kočljivost položaja dnevnika. "Naleteli smo na razumevanje in prepričanje, da je treba časniku z ustrezno zakonodajo zagotoviti obstoj in razvoj. Prepričano smo, da se bo to zgodilo," je še povedal Udovič.

Primorci najbolj preizkušani

Na osrednji slovesnosti v Tolminu je slavnostni govornik, predsednik DZ Milan Brglez, poudaril narodni boj Primorcev ter opozoril, da je bila Primorska najpogosteje preizkušani del slovenskega narodnega ozemlja.

Težak začetek novega tisočletja


Plošča v spomin na upor proti italijanski politiki raznarodovanja v Prvačini. Foto: Ivo Žajdela

Med prvo svetovno vojno se je na Primorskem bíla krvava bitka na Soški fronti, po vojni pa se je Primorska znašla v krempljih italijanske države po Rapalski pogodbi leta 1920. Slovenci so pod tujo oblastjo trpeli, saj so italijanske oblasti poskušale z vsemi sredstvi zatreti njihovo slovenskost, jim vsiliti italijanski jezik, kulturo in zavest. Po drugi svetovni vojni so se vnele razprave, komu naj pripadajo Trst, Gorica in njuna okolica. 15. septembra 1947 je bilo na območju Trsta in delu severne Istre s Pariško mirovno pogodbo oblikovano Svobodno tržaško ozemlje, razdeljeno na cono A (mesto Trst in občine Devin - Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina in Milje) in cono B (okraj Buje in Koper). Uradna jezika sta bila slovenščina in italijanščina, v coni B tudi hrvaščina. Cona A je 5. oktobra 1954 z Londonskim sporazumom pripadla Italiji, cona B pa Jugoslaviji. Tako je del Primorske verjetno za vedno ostal v tujih rokah.


Vipavska dolina, foto: Ivo Žajdela

Praznik priključitve Primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2006, vendar ni dela prost dan.

Vir: STA, arhiv Družine