Prešernovo nagrado podeljujejo ustvarjalki oziroma ustvarjalcu, ki je s svojimi vrhunskimi umetniškimi dosežki v okviru svojega življenjskega opusa trajno obogatil slovensko kulturno zakladnico.

Pasijonski portret

Akademsko kiparko Dragico Čadež (1940) smo v Galeriji Družina gostili leta 2015 ob odprtju njene razstave Pasijonski portret. Čeprav je slovensko zgodovino likovne tvornosti zaznamovala zlasti z ustvarjanjem v lesu, pa se je tedaj posvečala predvsem keramiki in iz tega materiala izdelala tudi križev pot. Kristusovo trpljenje na križu jo je zanimalo že v študentskih letih, saj se je leta 1963 na ljubljanski ALUO pri diplomi ukvarjala prav s to tematiko. Nato je za cerkev v Zgornji Rečici izdelala osnutek križevega pota, a je ideja tedaj ostala neuresničena.

Kolonija Umetniki za Karitas

Sodelovala je tudi v likovni koloniji Umetniki za Karitas na Sinjem vrhu. Sicer je vsestranska vizualna umetnica, ki je največje uspehe dosegla na področju kiparstva in pozneje keramike. Njeno delo zaznamuje osredotočenost na prostorsko skulpturo, ki presega klasične tradicije zahodne umetnosti. V duhu (post)modernizma uvaja celostne kiparske ambiente, v katere je mogoče dobesedno vstopiti. Groba in robustna obdelava materialov daje njenim skulpturam izrazito taktilnost in ekspresivnost.

Srečanje mladeniča in škofa

Dragan Živadinov (1960), ki je predlani zaznamoval štiri desetletja gledališkega dela, je med drugim režiral predstavo Tekstura::Skrij me sneg, ki je nastala po romanesknem prvencu Miklavža Komelja (Skrij me, sneg), ki govori o srečanju med mladeničem in škofom (lik se naslanja na ljubljanskega pomožnega škofa, pokojnega Stanislava Leniča), ki ga mladenič hoče rešiti smrti. Premiera predstave je bila maja letos v predstavitvenem prostoru osmo/za.

Prva gledališka predstava v breztežnosti

Živadinov je sicer dejaven zlasti na področju postgravitacijskega gledališča in je že leta 1999 z Dunjo Zupančič izvedel prvo celostno gledališko predstavo v breztežnosti – Biomehanika Noordung. Leta 2005 pa je na modelu Mednarodne vesoljske postaje za usposabljanje kozmonavtov v tamkajšnjem hidrolaboratoriju uprizoril prvo ponovitev predstave NOORDUNG::1995–2045, katere koncept je, da ima po premieri s 14 igralci ponovitve vsakih 10 let na isti dan ob isti uri. Leta 1984 je bil tudi eden od soustanoviteljev gibanja Neue Slowenische Kunst.

Umetniki, ki dajejo glas drugim

Umetniški del proslave je tokrat zasnoval režiser Primož Ekart, slavnostni nagovor pa je imela predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada, ki odloča o prejemnikih, Zdenka Badovinac. V govoru se je navezala na položaj umetnosti v trenutnem času, zaznamovanem z vojnama v Izraelu in Ukrajini ter digitalizacijo in družbenimi omrežji. Kot je dejala, so med letošnjimi nagrajenkami in nagrajenci Prešernovega sklada tisti, ki dajejo glas drugim; beguncem, naravi, zvokom in glasom, ki prihajajo iz nepričakovanih smeri, je poročala STA. "V času podnebne krize veliko umetnic in umetnikov opozarja na krizo modernosti, na to, kam sta nas pripeljala napredek in neprestana rast. Umetnost se danes zavzema ne samo za radikalno govorico, ampak tudi za radikalno poslušanje, poslušanje tistega, kar ne slišimo nujno s svojimi ušesi," je dejala.

Ob dveh Prešernovih nagradah so podelili tudi nagrade Prešernovega sklada. FOTO: Boštjan Podlogar/STA

Šest nagrad Prešernovega sklada

Nagrade Prešernovega sklada pa so dobili vizualna umetnica Nika Autor, oblikovalski kolektiv Grupa Ee, glasbenik Tomaž Grom, pisateljica Nataša Kramberger, gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac in oblikovalec zvoka Julij Zornik. Skladove nagrade podeljujejo ustvarjalkam oziroma ustvarjalcem za vrhunske umetniške dosežke, ki so jih predstavili v zadnjih treh letih in z njimi obogatili slovensko kulturno zakladnico.