Druga klofuta Ministrstva za kulturo Župniji Malečnik v dveh letih
Druga klofuta Ministrstva za kulturo Župniji Malečnik v dveh letih
Poglavje ena. Leta 2023 Ministrstvo za kulturo, že tedaj pod taktirko dr. Aste Vrečko, zavrne vlogo Župnije Sv. Peter pri Mariboru – Malečnik, ki se je prijavila na razpis ministrstva za obnovo fasade župnijske cerkve sv. Petra. Poglavje dve. Ministrica za kulturo dve leti pozneje župnijo obvesti, da njeno ministrstvo ne bo podprlo niti sanacije fasade Marijinega svetišča na Gorci, ki velja za eno najlepših gotskih cerkva v Sloveniji.
O razlogih za zavrnitev vloge smo povprašali tudi Ministrstvo za kulturo – odgovor objavimo, ko ga dobimo.
Obnova župnijske cerkve končana lani
V župniji so s skupnimi močmi, dobro voljo in vero lani zaključili večletni velik projekt obnove fasade župnijske cerkve sv. Petra. V svetem letu 2025 pa je druga pomembna cerkev v župniji, Marijina romarska cerkev na Gorci, tudi svetoletna cerkev in še posebej kraj molitve, skupnosti in duhovne tolažbe. Je ena lepših Marijinih gotskih cerkva v Sloveniji, njena prva omemba sega v leto 1493, o njenih preteklih obnovah pa je bore malo podatkov.
Intenzivnejša rast mikroorganizmov
Cerkev stoji na vremensko izrazito izpostavljeni točki, na kateri veter, padavine in močna sončna pripeka vplivajo na obstoj barvnega sloja, ometa in naravnega kamna. Čeprav so vse strani fasade na objektu izdelane iz enakega materiala, so se zaradi razlik v vlažnosti in temperaturi na posameznih mestih pojavile intenzivnejše rasti mikroorganizmov. Na fasadi se pojavljajo kot temni madeži, zlasti izrazito se vidijo na zahodni strani cerkve z zvonikom.
Dr. Sebastijan Valentan, župnijski upravitelj župnije Malečnik. FOTO: Matjaž Vertuš
Po prvih izračunih 80.000 €
Kot je sporočil župnijski upravitelj dr. Sebastijan Valentan, ki je pred dnevi praznoval 15 let duhovništva (avgusta pa bo minilo 5 let od prevzema vodenja župnije), bi fasado cerkve na Gorci radi rešili pred nadaljnjim propadanjem, zato so se odločili, da s strokovnjaki, ki so obnavljali fasado župnijske cerkve, pristopijo tudi k sanaciji Marijine cerkve na Gorci. V ta namen so naredili prve izračune, ki so se ustavili pri vsoti 80.000 €.
Vloga za sofinanciranje
Seveda se je Valentan najprej obrnil na župljanke in župljane in vse, ki jim je mar za lepoto sakralnih spomenikov v domačem kraju, naj pomagajo po svojih močeh z darovi, ki jih je možno bodisi nakazati na župnijski TRR ali ga prinesti v župnišče. Ker pa se zaveda, da bo to stežka dovolj, je župnija podala vlogo za sofinanciranje kulturnega projekta na področju nepremične kulturne dediščine za projekt Vzdrževalna dela fasade cerkve Device Marije na Gorci v Malečniku.
Zavrnjeno!
Vloga je prispela na spomeniško-varstveni projektni razpis na Ministrstvu za kulturo, ki pa jo je v postopku, ki sta ga vodili višja svetovalka mag. art. Alenka Gotar in sekretarka mag. Mateja Bavdaž, podpisala pa ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko, v začetku tega meseca zavrnilo – kot je razvidno iz priloženega dokumenta v zapisu Župnije Malečnik na družbenem omrežju. O razlogih za zavrnitev vloge smo povprašali tudi Ministrstvo za kulturo – odgovor objavimo, ko ga dobimo.
Sakralna dediščina priča o zgodovinskem razvoju
»Sakralna dediščina priča o zgodovinskem razvoju naroda, lokalnih skupnosti in duhovnosti. Ohranja zgodovinsko kontinuiteto in identiteto slovenskega prostora. Vključuje izjemne umetniške in arhitekturne dosežke, pogosto delo priznanih umetnikov in mojstrov različnih obdobij. Državna podpora zagotavlja, da se te vrednote ne izgubijo zaradi propadanja in pomanjkanja sredstev,« je na družbenih omrežjih zapisal župnijski upravitelj Župnije Malečnik.
Podpora svobodi veroizpovedi in kulturni raznolikosti
In nadaljeval, da so sakralni objekti še vedno živa mesta vere in skupnosti, njihovo ohranjanje pa pomeni podporo svobodi veroizpovedi in kulturni raznolikosti. V mnogih vaseh in mestih so cerkve osrednji elementi lokalne identitete, zato ima njihovo ohranjanje tudi funkcijo družbene kohezije in ohranjanja nematerialne kulturne dediščine. Številne župnije nimajo dovolj sredstev za ustrezno vzdrževanje kulturnih spomenikov, je opozoril Valentan.
Del zakonske odgovornosti in kulturne politike države
»Državna pomoč omogoča enakopravnost tudi manjšim, podeželskim skupnostim, v katerih je prostovoljna moč omejena. Slovenija je zavezana mednarodnim konvencijam (denimo Unesco, Evropska konvencija o varstvu arhitekturne dediščine, Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem), ki zahtevajo aktivno ohranjanje celotne kulturne dediščine – tudi sakralne, zato je sofinanciranje del zakonske odgovornosti in kulturne politike države,« je prepričan Valentan.
Izrazito odklonilen odnos države
A po njegovem oba primera Župnije Malečnik žal kažeta na izrazito odklonilen odnos države do spoštovanja in ohranjanja pomembnih kulturnih spomenikov z močno zgodovinsko in estetsko vrednostjo ter duhovno komponento. »Sprašujemo se, kako dolgo bo vzdrževanje najpomembnejših objektov še lahko slonelo izključno na plečih domačinov. Menimo, da bi moral biti pristop države drugačen, in obžalujemo pristop kulturnega ministrstva pod vodstvom dr. Aste Vrečko,« je zapis sklenil dr. Sebastijan Valentan.



