Današnji način življenja je pojem družine zelo razrahljal. Kakšno mesto ima družina v sodobni družbi?

Najprej bi rad razumevanje družine postavil v kontekst. Če vzamemo zadnja tri tisočletja, vidimo, da gre za antagonizem med bibličnim in političnim pojmovanjem družine. Biblično pojmovanje, osnovni model, ki izhaja iz Mojzesove knjige je stalnica, temeljni aksiom, ki ga dograjujemo z novimi znanji. Vzporedno s tem pa že skozi vsa obdobja zgodovine teče politični model družine. Ta pa se spreminja. Francoski filozof Michel Foucault govori o t. i. biopolitiki, iz katere izhaja, da je cilj vsake oblasti, že od babilonskega kraljestva dalje, isti – nadzorovati in upravljati s telesi ljudi. Glede na to, kako to izvajati, se spreminjajo politični koncepti družine. In vsaka oblast ravna drugače od bibličnega izhodišča.

Kakšna družina je v interesu trenutne oblasti?

Sodobnim politikam pa je v interesu razgrajena družina, da oblast lahko prihaja v samo jedro družine. Zato se ustvarjajo razpoke, skozi katere lahko vdira ideologija. Razgradnja družine se začne z agresivno kritiko patriarhata, ki slabi vlogo očeta in intimne odnose v družini. 

Poleg tega se močno poudarja individualnost, izmišljujejo se nove kategorije ljudi. To najbolj nazorno pokaže obrazec LGB+, ki se mu vsake toliko časa doda še ena črka. Ta ideologija vključenosti je nasprotje družine. Namesto vključevanja v partnerski odnos in družinsko intimo, se danes omogočajo vključitve v ta prostor, ki ga oblast nadzoruje.

Kaj z vidika posameznika pomeni razgrajena družina?

Zaradi atomizacije se zdi, da smo popolnoma sami. In tega je ljudi strah. Zato so težnje po evtanaziji. Drugo pa je ideologija, da je materinstvo izbira in se nikakor ne priznava, da je naravna težnja ženske, da postane mati.

Celoten pogovor je objavljen v tedniku Družina (22/2025).

V apostolski spodbudi Amoris Laetitia beremo, da je blagor družine odločilnega pomena za prihodnost sveta in Cerkve. Koliko se tega zaveda trenutna oblast z družinsko politiko, ob kateri družine ne čutimo opore?

V Sloveniji ni duhovne, sociološke in psihološke opore. Je pa opora v socialnih transferjih. Skozi desetletja boja različnih skupin, kot je Družinska pobuda, je država zasnovala neko oporo bibličnemu modelu družine. Ta opora je dragocena. Ampak klima tega ne podpira. Biopolitika slovenske aktualne vlade sistemsko razgrajuje družino. V temelju slabi družino, kot si jo je zamislil Bog.

Kako pari, ki prihajajo k vam na priprave za zakon, vstopajo v zakonsko zvezo, kaj jim pomeni družina?

Na osnovni, eksistencialni ravni jim pomeni to, kar govori Sveto pismo. V praksi pa ostaja močan dvom, da to ni mogoče uresničiti. In ta dvom je realen, ker ga brez Boga v resnici ni mogoče uresničiti. Veliko parov nima izkustva, da bi jim Bog lahko pomagal. Večina stvari, ki jih odpiramo in so psihološke narave, so jim jasne. Ko pa spregovorimo o zakramentu, ne vedo, o čem bomo sploh govorili. Tu jih spodbudim z vprašanjem, kakšno vlogo ima Bog v življenju para: ali jo sploh ima, ali je sploh treba, da jo ima, in če jo ima, ali vedo, na kakšen način jo ima. Vse to je treba skrajno konkretizirati, da bi ljudje to začutili. In to delamo na tej pripravi.