Družinska pobuda je društvo za družini naklonjeno družbo, ki povezuje zlasti starše in prijatelje družin, ki si že od leta 1998 prizadevajo, da bi skupaj gradili družbo, ki bo bolj naklonjena družinskemu življenju in ki bo kot celota bolj cenila in varovala svojo osnovno celico, družino. Društvo bedi nad izvajanjem in spremembami družinske politike v Sloveniji in opazuje, kaj vlada dela in česa ne, ter o vsem obvešča javnost. Kot organ civilne družbe z vlado sodeluje pri oblikovanju sprememb družinske politike, kadar vlado tako sodelovanje zanima.

Mnoge pomanjkljivosti

Na nedavni 25-stranski vladni Predlog izhodišč za obdavčitev premoženja in ukrepe za prestrukturiranje in razbremenitev dela (TUKAJ), pod katerega se je podpisalo Ministrstvo za finance, se je poleg mnogih strokovnjakov in predstavnikov zainteresirane javnosti, ki so v svojih prispevkih opozorili na mnoge pomanjkljivosti predlaganih izhodišč in ukrepov in celo njihovo zelo verjetno neskladnost s slovensko ustavo, torej odzvala tudi Družinska pobuda, ki je predlog izhodišč prednostno obravnavala z vidika družin, ki so glede obdavčitve premoženja že danes diskriminirane v primerjavi z drugimi skupinami prebivalstva.

Rešitve ne sledijo ciljem

»V Družinski pobudi smo se torej osredotočili na pričakovane učinke predlaganih rešitev za družine in z vidika deklariranega glavnega namena predlaganih rešitev. Ugotavljamo, da predlagane rešitve v mnogih vidikih ne bi delovale v smeri deklariranega glavnega cilja ali pa bi celo delovale v povsem nasprotni smeri,« je ob robu dopisa Vladi in Ministrstvu za finance, ki ga je v celoti najti TUKAJ, poudaril predsednik Družinske pobude Tomaž Merše, ki upa, da bodo argumenti temeljito preučeni in upoštevani pri oblikovanju rešitev, ki bodo resnično sledile deklariranim ciljem v uvodu izhodišč.

Kaznovanje staršev, ki ...

V Družinski pobudi razumejo in podpirajo cilj predloga, da bi čim več stanovanjskih nepremičnin vključno s tistimi, ki so danes predmet špekulativnih naložb, služilo svojemu osnovnemu namenu, da so nekomu dom. Vlada je postavila legitimen cilj, a mu predlagane rešitve ne sledijo, marveč ga celo rušijo, opozarja Merše, kajti predlagane rešitve bi kaznovale starše, ki zasledujejo cilj vlade in v svojih nepremičninah svojim odraslim otrokom pomagajo pri stanovanjskem osamosvajanju, ustvarjanju doma, in ki svojim otrokom, ki jim banke ne priznavajo kreditne sposobnosti, pomagajo priti do kredita, da si lahko ustvarijo dom.

Brez izboljšav za najemodajalce

Predlagane rešitve bi po njegovem kaznovale tudi starše s podeželja, ki zaradi gospodarnega ravnanja za šolanje otrok namesto plačevanja visokih najemnin izberejo nakup stanovanja za čas njihovega študija. »Predlagatelj pričakuje, da naj bi več praznih stanovanj in hiš prišlo na trg, vendar pa ne preveri, zakaj so ta stanovanja in hiše prazni, in tudi ne predlaga nobene izboljšave za najemodajalce, da bi s pozitivnimi ukrepi spodbudil lastnike k oddajanju teh stanovanj in hiš,« nadalje opozarjajo v Družinski pobudi.

Predsednik Družinske pobude Tomaž Merše. FOTO: Tatjana Splichal

Najemnine bodo višje

Predlagatelj – tako Merše – tudi pričakuje, da naj bi predlagane rešitve zniževale najemnine, čeprav je mogoče predvideti, da bodo lastniki stanovanj novi davek skozi višje najemnine prenesli na najemnike in bodo najemnine skoraj gotovo višje. »Predlagana shema zniževanja obdavčitve nepremičnine naravnost spodbuja zvišanje najemnin, saj je davčna obremenitev najnižja, če znaša letna najemnina štirikratnik predlaganega davka na nepremičnino,« še podčrtava Tomaž Merše.

Čim večji izplen za proračun?

Prepričan je, da bi predlagane rešitve kaznovale vse, ki danes oddajajo stanovanja ali hiše po dostopnih cenah, kar bi zaradi predlaganega izjemno visokega davka postalo nevzdržno in bi jih prisililo v dvig najemnin. »Če naj bi bil cilj ukrepov izboljšanje dostopnosti stanovanj in stanja na trgu stanovanj, se teh ukrepov ne da neposredno povezovati s potencialno razbremenitvijo dela, saj bi v tem primeru namesto prvotnega cilja predlagatelj sledil cilj čim večjega izplena za proračun. Žal se je težko znebiti vtisa, da gredo predlagane rešitve prav v tej smeri,« izpostavlja Merše.

Obljube je težko jemati resno

Po njegovem bi predlagana obdavčitev še onemogočala stanovanjsko pomoč med sorodniki, saj bi jo storila nevzdržno, in lastnike silila v mahinacije za izogibanje nenormalnemu davku ali v prodajo nepremičnin, ki jih ni možno oddajati. In še, da je obljube o potencialni razbremenitvi dela v negotovi prihodnosti težko jemati resno, če vemo, da bo zaradi posega istega predlagatelja v dohodnino leta 2022 povprečna družina (oče in mama s povprečno plačo in z dvema otrokoma) v letu 2025 razpolagala z vsaj 1450 evri manj (oziroma s skoraj eno celo povprečno plačo manj), kot bi, če bi še veljal prejšnji zakon, so v svojem odzivu na predlog izhodišč še opozorili v Družinski pobudi.