Kot je v pozivu premierju dr. Robertu Golobu, ministroma, pristojnima za družino in izobraževanje, Luki Mescu in dr. Darju Feldi, ostalim ministricam in ministrom, predsednici Državnega zbora mag. Urški Klakočar Zupančič ter poslankam in poslancem v imenu Družinske pobude zapisal njen predsednik Tomaž Merše, se starši zavedajo, da ni lahko voditi države, a jih vseeno preseneča in čudi, da je bilo pod zdajšnjo vlado in koalicijo sprejetih zelo veliko ukrepov, ki večajo bremena vseh davkoplačevalcev in zlasti družin, tako da se jim razpoložljiva sredstva že opazno zmanjšujejo.

Poziv: opustite dodatne obremenitve družin!

Zato starši, povezani v Družinsko pobudo, naslovnike pozivajo, naj nemudoma opustijo vse že napovedane dodatne obremenitve staršev in družin, ki bi lahko marsikatero družino pahnile v težave. »Ne vemo, ali se sploh zavedate, kakšne dodatne obremenitve ste doslej že naložili in kaj bi pomenile še tiste, ki so za zdaj šele napovedane,« je zapisal Merše in dodal konkretni znesek dodatne finančne obremenitve na družino ob že sprejetih ali napovedanih vladnih ukrepih.

Ob 1,4 celotne mesečne plače enega od staršev

»Seštevek že sprejetih in napovedanih dodatnih obremenitev na področju dohodnine in napovedanih dodatnih obremenitev družin bi pri štiričlanski družini z dvema povprečnima plačama in dvema predšolskima otrokoma, ki obiskujeta vrtec, prinesel letno vrtoglavih 2000 € dodatnih obremenitev ali znižanja razpoložljivih sredstev. Taki družini bi torej samo ukrepi sedanje vlade pobrali približno 1,4 celotne mesečne plače enega od staršev ali tri četrtine celotnega enomesečnega dohodka.«

Vse obremenitve niti niso upoštevane

Merše opozarja, da pri tem niti niso upoštevali vseh sprejetih in napovedanih dodatnih obremenitev, temveč zgolj tiste na področju dohodnine in družine. »Verjamemo, da je samo ta podatek zadosten argument, da boste ponovno premislili o že predvidenih ukrepih, opustili vse predvidene varčevalne ukrepe na področju otrok in družin ter raje iskali možnosti, kako bi popravili že storjeno škodo z že sprejetimi zakoni,« je še, v upanju na pozitiven odziv, poudaril Tomaž Merše.

Avtor poziva je predsednik Družinske pobude Tomaž Merše. FOTO: Tatjana Splichal

V Družinski pobudi so tudi podrobno analizirali njihov izračun in do drobovja predstavili vseh pet ukrepov, ki so/bi/bodo to povzročili.

Znižanje splošne olajšave in s tem znižanje neto plač vseh davkoplačevalcev:

Najprej je vlada odpravila že uzakonjeno postopno višanje splošne davčne olajšave pri dohodnini s 5500 € na 5000 € letno. S tem je v letu 2023 slehernega davkoplačevalca na letni ravni prikrajšala za vsaj 80 €, vsakega davkoplačevalca s povprečno plačo za 130 €, vse z višjimi dohodki pa še več. Za prihodnja leta je vlada splošno olajšavo v primerjavi z zakonom Janševe vlade znižala še bolj, saj bi morala v letu 2024 znašati 6500 €, v letu 2025 pa 7500 €, v nadaljevanju pa bi se letno uskladila z rastjo cen življenjskih potrebščin. Tako bo vlada vsakega davkoplačevalca prikrajšala za vsaj 240 € v letu 2024 in 400 € v letu 2025, zavezanca s povprečno plačo za približno 400 € oziroma 650 €, vse z višjimi dohodki pa še sorazmerno več.

Davčne lestvice in davčnih olajšav za leto 2023 vlada ni uskladila z inflacijo, kot je določal prejšnji zakon:

Zaradi kar 10,3-odstotne inflacije v letu 2022 ima to dejanje za davkoplačevalce kar velike učinke.

Vpliv neuskladitve davčne lestvice: zavezancu s povprečno plačo se je zato povečala obdavčitev in so se zmanjšala razpoložljiva sredstva za 90 € letno – pri nižjih dohodkih nekoliko manj, pri višjih nekoliko več.

Vpliv samo polovične uskladitve olajšav za otroke: če gre za očeta in mamo, jima je vlada z zgolj polovično izvedbo s prejšnjim zakonom predpisane uskladitve za otroke učinek olajšav zmanjšala za vsaj 11 €, če imata enega otroka, za vsaj 23 € pri dveh otrocih in za vsaj 32 € pri treh otrocih. To sicer ne velja za prav vse starše, temveč za večino, pri čemer mnogi izgubijo večje zneske.

Velike podražitve programov vrtcev:

Čeprav je vlada sprva obljubljala, da se povečani stroški v vrtcih zaradi dviga plač ne bodo bistveno poznali pri plačilih staršev, je za zdaj ta dvig v celoti prevalila na pleča staršev in občin. Letos so se vrtci že podražili za 15 do 25 %, za ravno toliko se je povečal ta za starše in družinski proračun že prej zelo velik izdatek. Pri štiričlanski družini z dvema povprečnima plačama, pri kateri je ta izdatek doslej znašal okrog 194 € mesečno, pomeni to dodatnih okoli 30 do 50 € mesečno ali 360 do 600 € letno, odvisno od stopnje podražitve vrtca v njeni občini.

Zamrznitev dohodkovnih razredov in višine družinskih in socialnih prejemkov:

Čeprav je naša demografska slika vse slabša, saj nam zadnja leta število rojstev skokovito upada, vlada načrtuje še dodatno obremenjevanje in izčrpavanje družin. Za prihodnje leto je napovedala zamrznitev lestvice dohodkovnih razredov za odmero otroških dodatkov, državnih štipendij, subvencije za znižano plačilo vrtca in drugih pravic iz javnih sredstev ter tudi njihove višine. Ker je letošnja inflacija že dosegla 7 %, bi se morale tako meje dohodkovnih razredov kot višina teh pravic vsaj za toliko zvišati, a se po vladni napovedi ne bodo, s čimer bodo družine prikrajšane za dodatnih 50 do 70 milijonov €. V povprečju bi bil otroški dodatek (OD) na otroka letno nižji za 90 € (to ni OD pri povprečni plači, temveč povprečje otroškega dodatka za vse prejemnike).

Za štiričlansko družino z dvema povprečnima plačama to pomeni: približno 136 € manj otroškega dodatka za oba otroka skupaj, če sta mlajša od 18 let; približno 40 € manj državne štipendije za vsakega dijaka v družini; približno 80 € manj državne štipendije za vsakega študenta v družini. Pri družinah z nižjimi dohodki bo ta izpad pri otroškem dodatku in državni štipendiji precej večji, kajti nižji ko so dohodki družine, večji bo izpad; pri družinah z višjimi dohodki pa malo manjši.

Pri tem v Družinski pobudi niso upoštevali, da lahko zaradi neuskladitve mej dohodkovnih razredov družina že zaradi majhne rasti dohodka, nižje od inflacije (torej ima realno manj kot prejšnje leto), pade v višji dohodkovni razred in izgubi precej več od navedenega ali celo povsem izgubi pravico do družinskega prejemka in mora za vrtec plačati za cel dohodkovni razred več, kar lahko pomeni tudi za 50 € mesečno več. To njena razpoložljiva sredstva zniža še za veliko več.

Ukinitev brezplačnega vrtca za drugega in nadaljnje otroke:

Vlada pa za nameček napoveduje še dodaten udarec po najmlajših in najranljivejših, po predšolskih otrocih, z ukinitvijo brezplačnega vrtca za drugega otroka v družini, ki je v vrtcu sočasno s svojim sorojencem, in prav tako brezpogojno brezplačnega vrtca za tretjega in nadaljnje otroke v družini. S tem bo vlada družine z več kot enim predšolskim otrokom, vključenim v vrtec, dodatno obremenila za skupaj okrog 8 do 10 milijonov €. Za štiričlansko družino z dvema povprečnima plačama in dvema otrokoma v vrtcu to pomeni povečanje izdatkov za vrtec za okrog 65 do celo blizu 90 € mesečno (odvisno od starostne skupine in cene programa) ali za okoli 780 do skoraj 1100 € letno.

Če vse našteto seštejemo, ugovorimo, da smo zaradi znižanja splošne olajšave in neusklajevanja davčne lestvice vsi zavezanci za dohodnino že v letu 2023 povprečno prikrajšani za okoli 220 € letno. FOTO: Andrej praznik

Kaj vse to pomeni v seštevku?

»Če vse našteto seštejemo, ugovorimo, da smo zaradi znižanja splošne olajšave in neusklajevanja davčne lestvice vsi zavezanci za dohodnino že v letu 2023 povprečno prikrajšani za okoli 220 € letno. Pri nižjih dohodkih nekoliko manj, pri višjih več. V prihodnjih letih bo to prikrajšanje še bistveno večje. Družine, ki nimajo otrok v vrtcih, so poleg tega dodatno prikrajšane zaradi samo polovičnega usklajevanja davčnih olajšav za otrok in zaradi neusklajevanja družinskih prejemkov in dohodkovnih razredov za njihovo odmero,« poudarja Merše.

Družine z enim otrokom bodo zato dodatno prikrajšane povprečno približno 100 € letno, z dvema otrokoma za okoli 200 € letno, s tremi otroki pa za okrog 300 € letno. Upoštevaje očeta in mamo (torej 440 €) to za družine z enim otrokom pomeni v povprečju letno 540 € manj, z dvema otrokoma 640 € manj in s tremi otroki 740 € manj razpoložljivih sredstev. Za štiričlansko družino z dvema povprečnima plačama in dvema osnovnošolcema to pomeni približno 616 € letno, če sta otroka študenta, pa okoli 640 € letno.

Družine s predšolskimi otroki so dodatno že močno udarjene s podražitvami vrtcev, ki so na letni ravni družine že dodatno obremenile za 360 do 600 € (odvisno od stopnje podražitve vrtca po občinah, srednja vrednost je 480 €). Za štiričlansko družino z dvema povprečnima plačama in po enim otrokom v vrtcu in šoli to pomeni znižanje letno razpoložljivih sredstev za okrog 1100 € ali več kot tri četrtine mesečne plače enega od staršev.

Družine s sočasno dvema otrokoma v vrtcu pa bi vlada udarila s težko predstavljivimi dodatnimi obremenitvami. Poleg vseh že navedenih obremenitev in poleg podražitve vrtcev se je namenila ukiniti še brezplačen vrtec za otroke, za katere je zdaj brezplačen. Ta ukrep bi štiričlansko družino z dvema predšolskima otrokoma in dvema povprečnima plačama dodatno obremenil za od okoli 780 € do skoraj 1100 €, odvisno od starostne skupine in cene programa (srednja vrednost je okrog 940 €). Po seštetju bi torej vlada takšno družino dodatno obremenila ali ji zmanjšala razpoložljiva sredstva za vrtoglavih več kot 2000 € letno ali več kot 1,4 mesečne plače enega od staršev ali skoraj tri četrtine mesečnih prihodkov obeh staršev skupaj.

Pod zdajšnjo vlado in koalicijo sprejetih zelo veliko ukrepov, ki večajo bremena vseh davkoplačevalcev in zlasti družin, tako da se jim razpoložljiva sredstva že opazno zmanjšujejo. FOTO: Pexels

Nič od koalicijskih zavez

»Koalicijske stranke so se v koalicijski pogodbi zavezale, da bodo vrtce naredile dostopnejše in po možnosti brezplačne za vse otroke. Zdaj iz tega ni nič, ravno nasprotno. Vlada ima polna usta solidarnosti in je ustanovila celo ministrstvo za solidarno prihodnost. Kako pa to solidarnost v praksi občutimo starši in družine? Ob napovedani zamrznitvi družinskih in socialnih prejemkov ter ukinitvi brezplačnega vrtca za nekatere otroke je istočasno že napovedana polna uskladitev vseh pokojnin, za kar je potrebnih desetkrat več sredstev,« opozarjajo v Družinski pobudi.

Kje je tu medgeneracijska solidarnost?

Nadaljujejo, da nimajo nič proti usklajevanju pokojnin, se pa sprašujejo, kje je tu medgeneracijska solidarnost: »Če bi se upokojenci odpovedali le desetinki te uskladitve pokojnin, bi se lahko v celoti uskladili tudi družinski in socialni prejemki, pa tudi po družinah z več kot enim predšolskim otrokom ne bi bilo treba udariti. Očitno dejstvo, da otroci nimajo volilne pravice, razgali odnos vladajočih do najšibkejših, otrok in socialno šibkih članov naše družbe.«

Zadoščala bi že sredstva z zamrznjenega razpisa

In še: »Samo sredstva, ki so se delila na zdaj zamrznjenem razpisu za neke projekte, za katere celo ocenjevalna komisija na ministrstvu ni znala pojasniti, čemu so sploh namenjeni in kakšen bo njihov doprinos k skupnemu dobremu, bi zadoščala, da bi pustili brezplačen vrtec za drugega in nadaljnje otroke pri miru. V času te vlade je bilo takih razpisov že več. Doslej nismo slišali, da bi se bila kakšna iz tega naslova financirana organizacija, ki ima tudi sicer polna usta solidarnosti in skrbi za najšibkejše, pripravljena odpovedati vsaj delu tega denarja v korist otrok in socialno šibkih.«

Varčevanje pri otrocih in družinah je povsem zgrešeno

Zato v Družinski pobudi pozivajo Vlado in poslance, naj ponovno preučijo in opredelijo prioritete razvoja in prihodnosti našega naroda in družbe, ki ju brez otrok ne bo. Da je varčevanje pri otrocih in družinah povsem zgrešeno, po Meršetovem mnenju dokazujeta tako zloglasna Svetlikova socialna reforma kot tudi ZUJF, ki je prišel kmalu za njo, saj se je tedaj znova obrnil navzdol prej rahlo vzpenjajoči trend rodnosti. Vse od takrat rodnost v Sloveniji upada, lani je bila celo zgodovinsko najnižja, podatki za letos pa nakazujejo, da ne bo dosti drugače.

Rušenje zaupanja v državo

»Po tem, ko je bilo pred dvema letoma končno narejenih nekaj korakov v smer bolj stimulativnega okolja za družine, vlada te ukrepe odpravlja po manj kot dveh letih veljavnosti, s čimer se ruši zaupanje tudi v državo, da s katerimi koli ukrepi misli resno in dolgoročno. Vlado zato pozivamo, naj takoj opusti predvidene varčevalne ukrepe na področju otrok in družin. Že z izvedenimi ukrepi so bile družine prikrajšane bolj kot večina. Namesto tega raje začnite iskati rešitve za škodo, ki ste jo že povzročili z doslej sprejetimi ukrepi,« je poziv v imenu Družinske pobude zaključil Tomaž Merše.