Sredi hladne vojne, v času, ko se je svet soočal z jedrsko grožnjo in oboroževalno tekmo, je voditelj Katoliške Cerkve zaupal v moč molitve in medverskega dialoga. V rojstnem mestu sv. Frančiška je zbral verske predstavnike z vsega sveta, da bi skupaj molili za mir.

Kot spominjajo pri vatikanskih medijih, je v svojem nagovoru poudaril skupno odgovornost religij kljub vsem njihovim razlikam: »Čeprav je med nami veliko pomembnih razlik, obstaja tudi skupna podlaga, na kateri moramo sodelovati pri reševanju tega dramatičnega izziva našega časa: resnični mir ali katastrofalna vojna?« Po besedah poljskega papeža vprašanje miru zadeva preživetje vsega človeštva, povezano je z dostojno kakovostjo življenja za vse in je navsezadnje vprašanje življenja in smrti.

Zgodovinsko molitveno srečanje v Assisiju je postalo izhodišče za nadaljnja medverska srečanja za mir, to izročilo pa Skupnost sv. Egidija nadaljuje še danes.

Preberite tudi: Molitev za mir v Assisiju: so religije prinašalke miru ali vojne?

Duh Assisija 2026

V Assisiju so se tako med 25. in 27. oktobrom tudi tokrat zbrali predstavniki religij z vsega sveta, ki so z letošnjim dogodkom zaznamovali 40. obletnico prvega srečanja. Po prvotnih napovedih naj bi se ga zadnji dan udeležil tudi papež Leon XIV., vendar so mu zdravniki zaradi nedavne operacije na pljučih odsvetovali polet s helikopterjem.

Po nedeljski opoldanski molitvi je papež v luči asiškega srečanja vernike pozval k skupni molitvi za mir, saj je »danes bolj kot kdaj koli prej jasno, da vojne poleg sejanja smrti in uničenja siromašijo in škodujejo svetu«. Petrov naslednik je prepričan, da so »duh Assisija«, dialog ter iskanje besed in dejanj miru dragoceni viri v dobi sporov.

V Assisiju so se znova zbrali predstavniki svetovnih religij. FOTO: FB/Vatican News

Naslov letošnjega srečanja v Assisiju – »Razorožen in razorožujoč mir« – izhaja iz besed papeža Leona XIV. v njegovi poslanici ob letošnjem svetovnem dnevu miru. Srečanje je znova potrdilo, da mir je mogoč, tako kot je bil mogoč pred 40 leti s papežem Janezom Pavlom II. in ob 30. obletnici »Duha Assisija« leta 2016 s papežem Frančiškom.

Dogodka se je udeležilo skupno 384 predstavnikov verstev, kultur in ustanov iz 53 držav. Na 24 tematskih forumih je nastopilo 155 govorcev, ki so obravnavali teme, kot so mir, molitev, gospodarstvo, spori, otroci in mladi, mediji, migracije, razorožitev, človečnost, krščanska edinost, dialog v Sredozemlju, ubogi, in sodobni mučenci.

Države morajo še naprej razpravljati o razorožitvi in preprečevanju širjenja jedrskega orožja, kajti »dokler obstaja vsaj en kos orožja, bo tudi uporabljen«.

Pretresljiva pričevanja

Ena od govornic na uvodnem zasedanju je bila Hala AlKarib, območna direktorica organizacije »Strateška pobuda za ženske na Afriškem rogu«, ki si prizadeva za dokumentiranje in razkrivanje kršitev človekovih pravic. Poudarila je, kako pomembno je prizadevanje za mir v »globalnem okolju, ki je izjemno sovražno in ustvarja pogoje za pojav nasilja«. Razmere posebej kritične v Sudanu, kjer je bilo v štirih letih od začetka spopadov ubitih več kot 250.000 civilistov, je pojasnila. Napadalci plenijo domove, cerkve, mošeje in muzeje, vse pogostejše postajajo tudi oblike spolnega nasilja.

Eden od forumov je bil posvečen jedrskemu orožju, razorožitvi in širjenju tovrstnega orožja. V razpravi so med drugim sodelovali predstavnik organizacije, ki je prejela Nobelovo nagrado za mir, katoliški nadškof iz Nagasakija ter oseba, ki je preživela atomski napad na Hirošimo. Sogovorniki so izpostavili, kako pomembno je, da v središče razprav o jedrskem orožju postavimo človeka. Katsuko Tanaka se je spominjala usodnega dne avgusta 1945, ko je bila kot šestletna deklica na poti v šolo: opisala je silovit blisk, zaradi katerega so ji zagoreli lasje, vrat in roka, nato pa se je vse pogreznilo v temo. Njihova hiša je bila močno poškodovana, ona pa tako hudo opečena, da je ni prepoznala niti lastna mati. Tisto noč je bila na robu smrti in še dolga leta jo je pestilo vprašanje, zakaj je preživela. Spomin na dogodek je bil tako boleč, da o svoji izkušnji ni spregovorila vse do svojega 70. rojstnega dne, takrat pa je končno začela deliti svojo zgodbo. V Assisiju je poudarila, kako pomembno je, da države še naprej razpravljajo o razorožitvi in preprečevanju širjenja jedrskega orožja, kajti »dokler obstaja vsaj en kos orožja, bo tudi uporabljen«.