Kakšna je slika medreligijskega sobivanja in dialoga 40 let po molitvi verskih voditeljev za mir v Assisiju skupaj s tedanjim Petrovim naslednikom?

»Izbral sem ta kraj za mir v pravi notranji zbranosti in zaradi posebnega pomena svetega človeka sv. Frančiška, ki ga toliki po svetu poznajo in spoštujejo kot simbol miru, sprave in bratstva.« S temi besedami je papež sv. Janez Pavel II. 27. oktobra 1986 v Assisiju začel molitev za mir s 160 voditelji različnih verstev in cerkva. Letos bodo od 25. do 27. oktobra na istem kraju skupaj s papežem počastili 40. obletnico tega zgodovinskega dogodka.

»To je bil edinstven dogodek, prežet z novim duhom, novimi pristopi, novo miselnostjo, ki je dodobra razburkal cerkveno in svetovno javnost,« se spominja minorit p. Janez Šamperl, avtor dveh knjig o »duhu Assisija« (ena je s tem naslovom ob 30. obletnici izšla pri naši založbi). »Sv. Janez Pavel II. je močno poudarjal drugačen način dela za mir. Način, ki ne vsebuje le neskončnih pogajanj, kompromisov, gospodarskih dogovorov in politične trgovine, ampak je predvsem sad prizadevanja vseh, ki za mir molijo in prosijo.«

Po besedah p. Šamperla je Benedikt XVI. nadaljeval predhodnikovo delo in ob 25. obletnici zbral 300 predstavnikov različnih verskih skupnosti, mednje pa vključil tudi neverujoče, zavzete za mir. »Papež Frančišek pa je že s svojim imenom v jadra duha Assisija prinesel nov veter,« se spominja. »Ob 30. obletnici Assisija je leta 2016 presenetil že v nedeljo pred praznovanjem, ko je med opoldansko molitvijo povabil vse župnije, cerkvena združenja in vernike: 'V torek se vsi združimo v molitvi; vsak naj si vzame čas, kolikor si ga lahko, in moli za mir.'«

P. Janez dodaja, da duh Assisija na svojevrsten način poživlja tudi papež Leon XIV. Ob osemstoti obletnici smrti sv. Frančiška je razglasil jubilejno leto, ki traja do 10. januarja 2027 in omogoča prejem popolnih odpustkov v vseh samostanskih cerkvah Frančiškovih redov. Spomni še na pomembno sporočilo sv. Janeza Pavla II. ob koncu srečanja leta 1986: »Ohraniti moramo živ, pristen duh Assisija, ne samo zaradi dolžnosti in zvestobe, temveč zato, da ponudimo razlog upanja prihodnjim rodovom.«

Čeprav se vse religije razglašajo za miroljubne, je današnja slika sveta precej bolj dramatična.

Dramatična slika sveta

Čeprav se vse religije razglašajo za miroljubne, je današnja slika sveta precej bolj dramatična. Spomnimo se grozot z verskim predznakom iz minulih let. 2001: teroristični napadi Al Kaide 11. septembra v ZDA; 2002 v Gudžaratu in 2020 v Delhiju: hindujski napadi na muslimane; 2004–2005: samomorilski napadi v Madridu in Londonu; 2006–2008: sunitsko-šiitsko nasilje po razstrelitvi šiitskega svetišča v iraški Samari; 2015: obglavljenje 21 krščanskih mučencev na obali Libije; 2015–2017: teroristični napadi v Parizu, Saint-Denisu, Bruslju, Zaventem; 2017: množični poboji in izgon muslimanskih Rohingov v Mjanmaru; 2017: umor duhovnika Hamela med mašo v Rouenu v Franciji; 2019: teroristični napad na dve mošeji na Novi Zelandiji; 2019: velikonočni napadi na tri cerkve v Šrilanki; 2022: ruska invazija na Ukrajino, ki jo del ruske pravoslavne hierarhije versko upravičuje; 2023: morilski napad Hamasa iz Gaze na Jude, ki mu je sledila vojna; nasilje hindujskih nacionalistov nad kristjani in muslimani v Indiji; napadi na krščanske vasi v Nigeriji, Libiji, Sudanu, Srednjeafriški republiki, Somaliji, Afganistanu, Iraku, Siriji in drugod po svetu. Seznam je še dolg.

Kljub tem grozotam v Cerkvi nekateri še nasprotujejo dialogu z drugimi verstvi, zlasti t. i. »tradicionalisti«. Zavračajo sklepe drugega vatikanskega cerkvenega zbora, zlasti koncilsko izjavo Nostra aetate o razmerju Cerkve do nekrščanskih verstev. V njej piše, da Cerkev »ne zameta ničesar od tistega, kar je v teh verstvih resničnega in svetega« in »kar odseva žarek Resnice«, ob tem pa »nenehno oznanja Kristusa«.

Preberite tudi: Zakaj Leon XIV. letos ne bo molil za mir v Assisiju?

Cerkev dialoga

Ob 60. obletnici te kratke koncilske izjave so trije dikasteriji – za nauk vere, za pospeševanje edinosti kristjanov in za medverski dialog – 16. septembra objavili skupno izjavo »Pot upanja«, ki jo je podpisal papež. V njej pojasnjujejo, da »ta dialog ne pomeni ustvarjanja enotne svetovne religije«. Verske voditelje spodbuja, naj ob ekstremizmu, migracijah in drugih krizah gradijo mir in bratstvo, zlasti z vzgojo mladih za dialog. Spominja tudi, da Cerkev vedno »vabi h gradnji mostov in ne zidov, k sprejemanju drugačnosti, prepoznavanju duhovnega bogastva drugih religij in sodelovanju za pravičnejšo družbo«. Papež Leon XIV. je že 28. oktobra lani ob tej obletnici predstavnikom religij izjavo Nostra aetate predstavil kot »seme upanja«. Potrdil je, da v medreligijskem dialogu »ostajamo vsak trdno zakoreninjeni v svoji veri«, in dejal, da imajo verski voditelji »sveto odgovornost pomagati ljudem, da se osvobodijo predsodkov, jeze in sovraštva, ter v njih prebujati čut za človečnost in sveto«.

Ne gre pozabiti papeža Frančiška, ki je 4. februarja 2019, ob 800. obletnici srečanja med sv. Frančiškom Asiškim in sultanom Malikom al Kamilom v Egiptu, obiskal Združene arabske emirate. Tam je z velikim imamom Ahmedom al Tajebom podpisal »Dokument o človeškem bratstvu za svetovni mir in skupno življenje«, v katerem se spodbuja medreligijsko sodelovanje in odločno zavrača zlorabo Božjega imena za opravičevanje nasilja. 5. avgusta 2019 so ustanovili Visoki odbor za človeško bratstvo, mednarodno telo za prenašanje načel dokumenta v konkretne pobude. V njem sodeluje tudi predstavnik Cerkve. Sad pobude je »Hiša Abrahamove družine«, ki so jo 16. februarja 2023 odprli v Abu Dabiju. Mošeja, sinagoga in katoliška cerkev druga ob drugi pričujejo o bratstvu in ponujajo prostore za srečevanja. Ob tem je Generalna skupščina OZN 4. februar razglasila za svetovni dan človeškega bratstva. Emirati so ustanovili tudi milijon dolarjev vredno nagrado Zayed, ki jo letno podeljujejo posameznikom ali organizacijam za dosežke pri krepitvi človeškega bratstva. Prvi jo je prejel papež Frančišek.

Da je medreligijsko sodelovanje mogoče, morda najbolje dokazuje Karitas, ki po svetu sodeluje z ljudmi drugih cerkva, religij in prepričanj.

Dobrodelnost kot zanesljiv most sodelovanja

Da je medreligijsko sodelovanje mogoče, morda najbolje dokazuje Karitas, ki po svetu sodeluje z ljudmi drugih cerkva, religij in prepričanj. Kot pravi Jana Lampe, vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas, trajni mir zahteva dialog v lokalnih skupnostih, kjer sobivajo ljudje različnih ver in narodnosti. Pri tem imajo pomembno vlogo krajevni verski voditelji. Zato Karitas deluje v lokalnem okolju, kjer njeni sodelavci najbolje poznajo razmere. V kar 200 državah nepristransko pomaga ljudem v stiski ne glede na veroizpoved, tudi tam, kjer so kristjani manjšina, denimo v Jemnu in Somaliji. Na Kosovu, v Makedoniji in Albaniji Karitas z delovanjem med muslimanskim prebivalstvom ruši predsodke. V Gazi so v ekipah Caritas Jeruzalem zaposleni kristjani in muslimani, podobno je v Maroku. V dolgotrajnem spopadu v Siriji so pomoč prejemali kristjani in muslimani, prav tako ob velikih poplavah v Pakistanu. V Srednjeafriški republiki je tamkajšnja Karitas v taborišču za razseljene vzpostavila tržnico, kjer so muslimani in kristjani po medreligijskem nasilju znova varno trgovali in se srečevali. Tam je med vojno v letih 2012–2013 delovala misijonarka s. Bogdana Kavčič, ki pričuje, da je sestram pri oskrbi in varnem potovanju najbolj pomagal musliman, čigar družini so v njegovi mladosti pomagale katoliške sestre. »Dobro se vrača z dobrim,« še pove Jana Lampe. V bližnji Bosni in Hercegovini je Karitas med vojno pomagala vsem, po vojni pa spodbujala spravo med Hrvati (katoličani), Srbi (pravoslavnimi) in Bošnjaki (muslimani), predvsem med mladimi in njihovimi starši, tako da je v delavnice in pričevanja vključevala vse tri strani.