Štirinajstega februarja je bila v frančiškanski cerkvi na Tromostovju v Ljubljani maša ob 60. obletnici smrti prof. Lojzke Brus. Maše se je udeležilo tudi nekaj njenih nekdanjih dijakov.

Njeno življenje je bil en sam križev pot. Rojena je bila v revni družini v Novem Svetu pri Hotedršici na Notranjskem. Že kot otrok je izgubila očeta, po prvi svetovni vojni pa je te kraje zasedla italijanska vojska. Kmalu zatem je še kot zelo mlada pobegnila v Ljubljano, kjer je opravila najprej osnovno, zatem srednjo šolo ter nato študij slavistike na ljubljanski univerzi.

Preživljala se je s priložnostnimi deli in ob pomoči primorskih emigrantov, ki so se pred fašističnim nasiljem umaknili v Ljubljano. Med študijem si je pomagala tudi z inštruiranjem in gospodinjskimi opravili pri premožnih družinah.

Usoda ni hotela, da bi si ustvarila družino; njenega fanta, ki si ga je izbrala za življenjskega sopotnika, je vzela vojna vihra. Tako je vse življenje ostala sama, nas dijake pa je obravnavala kot svoje...