Papež Frančišek je na včerajšnji veliki četrtek v baziliki sv. Petra v Vatikanu poudaril, da mora duhovnik kljub vsem težavam, s katerimi se sooča, vedno izžarevati veselje. To namreč prihaja od Boga in iz »tesne povezanosti s svetim Božjim ljudstvom«, zato je »izredno misijonarsko«. Med krizmeno mašo je sveti oče spregovoril tudi o pokorščini cerkveni hierarhiji. Zvestoba je eden temeljnih sestavnih delov duhovniške službe, je dejal Frančišek. Cerkev ne gradi zgolj zunanjega okvira za duhovnikovo delovanje, pač pa ga tudi povezuje z Bogom.

Papež je duhovnike obenem spodbudil »k nenehni razpoložljivosti vsem vedno in po najboljših močeh služiti«. »Razpoložljivost duhovnika naredi iz Cerkve hišo z odprtimi vrati, zatočišče za grešnike, ognjišče tistim, ki živijo na ulici, dom za bolne, kamp za mlade, dvorana za katehezo najmanjših pred prvim obhajilom …«. Samim duhovnikom primanjkuje »zgolj človeškega veselja«, ker se morajo odpovedati tolikim stvarem, lahko pa svoj poklic opravljajo z veseljem, če vedno skušajo navezati stik z ljudmi, je prepričan Frančišek.

Duhovniki ne bi smeli biti »maziljeno zahrtbni, ljubitelji razkošja in samovšečni«, je papež opozoril v svojem nagovoru. Le na ta način lahko Cerkev postane »hiša odprtih vrat« in »zatočišče za grešnike«. Ob posvečenju so duhovniki maziljeni, ne pa »naoljeni«.

Med bogoslužjem je papež blagoslovil sveta olja, ki se čez leto uporabljajo za podeljevanje zakramentov, med drugim tudi za duhovniška posvečenja. Krizmene maše na veliki četrtek papeži tradicionalno namenjajo nagovorom o duhovniškem poslanstvu. Včerajšnjega bogoslužja v Petrovi baziliki so se udeležili kardinali, škofje in duhovniki, ki so med bogoslužjem tudi obnovili svoje duhovniške obljube.

Frančišek je zbrane sobrate opozoril tudi pred duhovno zaprtostjo. Duhovnik, ki si domišlja, da bo svojo istovetnost našel, »če bo povsem potonil sam vase«, tam ne bo našel ničesar drugega kot »znamenje, ki ga bo napotilo proti izhodu«, je pojasnil papež.

»Trenutke brezvoljnosti in dolgočasja« je v svojem duhovniškem življenju doživel tudi sam, je priznal Frančišek. Le »živa Cerkev, z imenom in priimkom« v župniji ali pri poslanstvu, ki mu je bilo zaupano, lahko duhovniku v takšnem položaju prinese veselje. »Dejavna in angažirana pripadnost vernemu Božjemu ljudstvu« je nepogrešljiva za duhovnikovo istovetnost. Duhovnik je »najšibkejši med kristjani«, če ga »dobri pastir ne krepi sredi svoje črede«, je poudaril papež. »Nihče ni tako majhen kakor duhovnik, ki je prepuščen zgolj svojim lastnim močem.«

Bog je duhovnike »v Kristusu mazilil z oljem veselja«, je še pojasnil papež v svojem nagovoru. S tem so prejeli »radost, duhovniško veselje«, česar pa ne smejo ohraniti le zase, temveč ga morajo razdajati Božjemu ljudstvu.

Vir: Kathpress / Radio Vatikan

Foto: news.va