Ko smo se prvič slišali z grkokatoliškim župnikom v iz Metlike Ivanom Skalivskim, ki prihaja iz ukrajinskega mesta Ivano-Frankivsk, je bil povsem ohromljen. Ob drugem srečanju v pogovor za tednik Družina je priznal, da je bil, kljub temu, da je pričakoval najhujše, ob začetku ruske invazije na domovino povsem v šoku in strahu, žalost je bila neizmerna.

Nemočen opazovati tragedijo od daleč, je lahko celo težje, kot biti blizu in pomagati. V molitvi in prebiranju ukrajinskega pesnika Tarasa Ševčenka je spoznal, da bo v strahu in žalosti težko opravljal svoje poslanstvo, ljudem prinašal vero in zaupanje v dobro.

E-knjigo Tarasa Ševčenka Kobzar lahko berete TUKAJ.  

Se je vaše delo v zadnjih štirih tednih kaj spremenilo?

Po prvem šoku, ki me je povsem paraliziral, sem se uspel mobilizirati. Spoznal sem, da nikomur ne koristi, če trpim in nič ne naredim. Zdaj ko prihajajo begunci, me z vseh strani neprestano kličejo za pomoč. V Metliki imamo že nekaj beguncev, med njimi dve učiteljici, ki prek spleta nadaljujeta poučevanje otrok v Ukrajini. Ti begunci tu že delajo. K meni sta prišla moja bratranca.

Česa se dotaknete v pridigah?

Govorim o miru, o ljubezni. Sem tudi javno obsodil Rusko pravoslavno cerkev.

V intervjuju za tednik Družina (12/2022) je spregovoril tudi o vplivu vojne na odnose med Cerkvami ter na odnose med ukrajinskim in ruskim narodom.

Kaj lahko ustavi vojno?

Molitev je najmočnejše orožje. Ukrajina je zdaj pod velikim ščitom molitve. Mislim, da v Evropi ni države, v kateri ljudje ne bi molili za našo državo. Prosimo za državne voditelje, da jim Bog da modrosti. Presenečen sem nad besedami Volodimirja Zelenskega: lahko se skriješ v bunkerje pred ljudmi, a ni bunkerja, ki bi te skril pred Bogom. Bog je res blagoslovil naš narod, da nam je dal takšnega predsednika, ki se kot kralj David bojuje z Goljatom.

Kaj Ukrajincem daje upanje?

Vera v Boga in v sinove, ki branijo našo zemljo. Bomo pa še veliko plačevali, da bomo postali močna Ukrajina, žitnica Evrope.

O tem je pisal že prerok ukrajinskega naroda Taras Ševčenko, a napovedal, da se bo Ukrajina borila do zadnje sile.

V Oporoki v Kobzarju pa takole zapiše: »Ko ponese z Ukrajine daleč v sinje morje kri sovražno … v tistem hipu polje in pogorje – vse ostavim ter se dvignem do Boga v nebesa, zahvalit ga … Pokopljite me, vstanite, in vezi razbijte, in s hudobno vražjo krvjo prostost okropite.«

Donacija za Ukrajino TUKAJ.