Papež Frančišek je v nagovoru rimskim duhovnikom, ki so se v začetku postnega časa zbrali na duhovnih vajah v baziliki sv. Janeza v Lateranu, poudaril pomen nenehnega samopreverjanja in zorenja v odnosu do Boga in do bližnjega. To bi moralo prav posebej veljati za semeniščnike, duhovnike, misijonarje in škofe, je dejal sveti oče in ob tem navedel odlomek iz dokumenta skupščine latinskoameriških škofov v Aparecidi iz leta 2007, kjer je uporabljen izraz »misijonarski učenci«.

Frančišek je tik pred tem kratkoročno spremenil svoj program. Papeževa meditacija, ki je bila ob začetku posta na programu ob enajsti uri, se je malce zakasnila. Frančišek je v lateransko baziliko sicer prispel pravočasno, vendar se je tam odločil, da bo najprej prisluhnil spovedim rimskih duhovnikov.

V svojem razmišljanju je duhovnike spodbudil k razločevanju v duhu sv. Ignacija Lojolskega. »Razlikovanje se najprej nanaša na to, kaj je po volji našemu Očetu, ki vidi tudi na skrivnem (Mt 6, 4-6), ne sledi perfekcionističnim zgledom minljivih vzorcev.« Izraz »razlikovanje« je Frančišek ob tem omejil na vse, kar človeka hromi: pesimizem, pomanjkanje zaupanja, osredotočanje na lastne šibkosti, prehitro samoobsojanje. Pomembno je, da »iz sebe izžarevamo radost«.

Na konkretnem primeru Simona Petra je papež ponazoril, kaj pomeni rasti v veri. Vera apostola, ki je Jezusa sprva zanikal, je na koncu postala zrela, preizkušena vera. »Toda skušnjave, ki jim je bil izpostavljen, so bile številne«, je dejal Frančišek. Peter tako pokaže, da tudi »sam greh vstopa v napredovanje vere«, je poudaril papež in nadaljeval: »Za duhovnika je pomembno, da zna umestiti svoje lastne skušnjave in lastne grehe v okvir Jezusove molitve.« Naša vera naj se namreč ne bi zmanjšala, ampak zorela in služila okrepitvi vere tistih, »ki so nam bili zaupani«.

To pomeni sprejeti tudi lastne pomankljivosti, ki ne izključujejo služenja bližnjemu, je spomnil papež. Duhovnik je Božji človek in obenem grešnik. »Duhovnik ali škof, ki se ne počuti kot grešnik in se ne spoveduje, se zapre sam vase in ne more rasti v veri.« Kajti »ko krepimo vero bližnjega, to počnemo kot grešniki. In ko grešimo, se spovemo kot to, kar smo: duhovniki. Poudarjamo, da imamo posebno odgovornost do ljudi, ki ni enaka odgovornosti drugih.«

Vir: Kathpress / Radio Vatikan
Foto: RV