Dogodek so napovedali tudi na spletni strani Slovenske škofovske konference, in sicer z dostavkom, da bo ob tej priložnosti novomeški škof dr. Andrej Saje skupaj z duhovniki novomeške škofije vodil molitev za pokojne žrtve. 

Po naših informacijah protokol prireditve, ki se bo začela ob 15. uri, predvideva udeležbo orkestra Policije, polaganje vencev predsednice republike in ministra za obrambo, žalno molitev in tudi udeležbo (govor?) svojcev.

Predsednice ne bo na slovesnosti 7. junija

Prav pri omembi svojcev pa se zastavlja dodatno vprašanje. Le dober teden dni pozneje, v soboto, 7. junija, bo na istem kraju, torej na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico, ki ga ta čas po naročilu sektorja za vojne grobove in grobišča (deluje pri ministrstvu za obrambo) dodatno urejajo, tradicionalna spominska slovesnost v organizaciji Nove Slovenske zaveze, torej civilnodružbenega združenja, ki povezuje svojce pobitih v Jami pod Macesnovo gorico. 

Na urad predsednice republike smo poslali vprašanje, ali se namerava udeležiti tudi te slovesnosti ob 80. obletnici roškega zločina. Prejeli smo naslednji odgovor: »Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo mag. Boruta Sajovica 29. maja 2025 udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico. Na slovesnost so vabljeni tudi predstavniki nevladnih organizacij, ki povezujejo sorodnike in potomce žrtev. Predsednica republike je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo 7. junija 2025 ob 10.00 in kjer bo tudi slavnostna govornica. Ker sta dogodka na isti dan in skoraj ob isti uri, je nemogoče, da bi se predsednica republike udeležila obeh.«

»Separatna slovesnost«

Na četrtkovo prireditev so torej, kot so zapisali v kabinetu predsednice republike, vabljeni tudi predstavniki civilnodružbenih pobud, ki povezujejo sorodnike in potomce žrtev. Na nekatere med njimi, namreč tiste, ki so 16. maja priredile slovesnost ob dnevu spomina na žrtve komunizma, smo naslovili vprašanje glede tega. 

V Novi Slovenski zavezi so potrdili, da so prejeli vabilo na državno slovesnost 29. maja, vabilo je podpisal minister za obrambo. So pa glede tega pri predsednici republike izrazili obžalovanje, da »država organizira ločeno, separatno slovesnost, ki bo ločila državo Slovenijo od svojcev pobitih pri izražanju tako temeljne stvari, kakor je spoštovanje do žrtev pomora v Rogu«. Nova Slovenska zaveza se zato četrtkove »separatne prireditve« ne bo udeležila. Odločitev utemeljujejo tudi z naslednjim stališčem: »S tem, ko državni vrh pripravlja ločeno, razkolniško slovesnost, uvaja razkol med državo Slovenijo in slovenskim ljudstvom, zaradi katerega ima država Slovenija smisel in razlog obstoja.«

Predsednik društva Združeni ob lipi sprave dr. Janez Juhant je prav tako potrdil prejem vabila ministra za obrambo, a hkrati pojasnil, da se četrtkovega dogodka ne bo udeležil, ker razdvaja; to stališče je tudi pojasnil v pisnem odgovoru prireditelju.

Protokolarno vabilo na četrtkovo slovesnost so prejeli v pobudi Vseposvojitev, Romana Bider pa na naše vprašanje odgovarja, da se bodo »varuhi spomina, ki se povezujemo v pobudi Vseposvojitev, kot doslej tudi letos udeležili tradicionalne spominske slovesnosti na prvo junijsko soboto«.

Predsednica pobude Prebudimo Slovenijo Vlasta Doležal Rus je na naše poizvedovanje sporočila, da je bila ob branju vabila ministrstva za obrambo (niso ga dobili na svoj naslov, bilo jim je posredovano) najprej precej zmedena, »saj sem imela v spominu, da smo se vsako leto poklonili pobitim v Rogu v mesecu juniju, slovesnosti pa je organizirala Nova Slovenska zaveza«. Vsa leta nazaj je po njenih besedah prav ta organizacija »s trudom in korak za korakom zapisovala zgodbe tragično preminulih in sestavljala mozaik naše zgodovine«, ravnanje države pa je bilo drugačno, saj je ves čas celo pri odločitvah glede pokopa postavljala ovire. »Ignoranca oblasti in uzurpacija pietetnega dogodka se mi zdi podla, zlasti pa to, da se igrajo z našimi čustvi!« je za spletno Družino dejala Vlasta Doležal Rus in ob tem dodala, da člani pobude Prebudimo Slovenijo niso izrazili namena udeležiti se dogodka 29. maja.

Dejanja, ki so predstavljala upanje na spravo

Naj dodamo, da se je obletne spominske maše v Kočevskem rogu udeleževal predhodnik sedanje predsednice republike Borut Pahor – prvič še kot predsednik vlade leta 2010, pozneje kot predsednik republike v okviru svojih spravnih prizadevanj. Mnogim je v spominu ostala obletna maša v covidnem letu 2020, ki je bila prvič ob Jami pod Macesnovo gorico; takrat sta si roki v spravo podala potomec domobrancev (takratni predsednik vlade Janez Janša) in potomec partizanov (predsednik republike Borut Pahor).

Ko je bila odkrita Huda jama, je bil vzpostavljen nek čustveni konsenz, da je to nekaj pretresljivega, groznega in da je treba na simbolni in stvarni ravni ukrepati. (Borut Pahor)

Borut Pahor o razlogih, da se je udeleževal slovesnosti v Kočevskem rogu

O svoji udeležbi pri roški obletni maši je v pogovoru za Slovenski čas Borut Pahor ob slovesu s položaja predsednike republike dejal: »Prvič sem bil v Kočevskem rogu leta 2010. Za to je obstajal poseben razlog. Leta 2009 je bila odkrita Huda jama: moralni šok, celotna javnost – leva in desna – je bila pretresena. To je bilo, se mi zdi, prvič v naši narodni zgodovini, da je bil vzpostavljen nek čustveni konsenz, da je to nekaj pretresljivega, groznega in da je treba na simbolni in stvarni ravni ukrepati. Tako smo se, čeprav smo imeli tisto leto socialno krizo zaradi svetovne in domače finančne krize, probleme v odnosih s Hrvaško, med parlamentarnimi strankami na mojo pobudo dogovorili, da gremo tudi v spravno zakonodajo. Sprejeli smo prelomne zakone, ki so bili pozneje še amandmirani. Vse to je gledala tudi Katoliška Cerkev na čelu z nadškofom Stresom in to podpirala – ni bila vedno v celoti zadovoljna s tem, kar je bilo narejeno, a ta prizadevanja je podpirala, ne da bi se mešala v konkretne rešitve. Ko je bilo to konec jeseni za nami, smo leta 2010 z nadškofom Stresom vzpostavili zelo tvoren dialog, kako naprej, da ne bi obstali na začetku poti. Takrat je prišlo do odločitve, da se udeležim maše v Kočevskem rogu. Hvaležen sem dr. Stresu, ki mi je takrat zagotovil: 'Z vami bom.'« /…/ Ljudje bi lahko drugače razumeli moj prvi prihod, nekateri morda tudi kot provokacijo. Toda tega ni bilo. Usedel sem se v prvo vrsto. Tam je bila neka gospa in mi je zaupljivo rekla: 'Ne bojte se; tukaj sva zato, da skupaj, vsak na svoj način, podoživljava roško tragedijo.' Bila je zelo prijazna … /…/ Potem je bilo vsako leto s tega vidika laže. Ljudje so razumeli, zakaj tja prihajam. To mi je veliko pomenilo, kot so mi veliko pomenili vsi nadaljnji spravni koraki, ki smo jih potem naredili z različnimi nosilci oblasti.«