Pred nekaj dnevi je Mehika gostila prvo srečanje Dvorišče za pogane zunaj evropske celine. Država, kjer je 87 % prebivalcev katoličanov, je kljub temu zaznamovana z močnim antiklerikalizmom. Dogodka se je udeležil tudi kardinal Gianfranco Ravasi, predsednik Papeškega sveta za kulturo, ki je s predstavniki mehiškega kulturnega sveta razpravljal o laičnosti in presežnosti. Dvorišče za pogane, ki ga Papeški svet za kulturo pripravlja z namenom vzpostavljanja dialoga z neverniki, je imel v Mehiki velik odmev. Dogodek je bil na veliko presenečenje sprejet s precejšnjim zanimanjem in nepričakovano toplino, kot je za Radio Vatikan povedal kardinal Ravasi. Kljub temu, da ima Mehika bogato katoliško tradicijo, pa je laičnost v državi zelo strukturirana in v rokah politike.

Dvorišče za pogane je bilo sestavljeno iz dveh delov, je pojasnil kardinal Ravasi. Najprej so se zbrali v enem od muzejev, kjer je potekalo Dvorišče za pogane v klasičnem smislu, z govori priznanih mehiških osebnosti s področja kulture, verniki in neverniki. Drugi del dogodka se je odvijal na univerzi Unam, ki je izrazito laična univerza. Pripravil ga je znani latinskoameriški filozof Guillermo Hurtado, ki je v preteklosti že pripravljal srečanja med verniki in neverniki. Tokrat je na srečanje povabil tudi kardinala Ravasija ter profesorje in predavatelje iz različnih znanstvenih disciplin. Zbralo se jih je okoli trideset in so ves popoldan razpravljali na način, lasten Dvorišču za pogane, kar pomeni, da morajo biti trditve argumentirane in poglobljene, je pojasnil kardinal Ravasi in razprave označil kot izredno zanimive, resne in uspešne. Po mnenju kardinala Ravasija je najpomembnejši rezultat srečanja izražena želja, da bi se pripravljala redna srečanja Dvorišče za pogane, namenjena določeni tematiki, izidi srečanj pa bi bili nato objavljeni na znanstveni ravni in tudi v ljudskem jeziku.

Kardinal Ravasi je med drugim pritegnil pozornost s trditvijo, da je potrebno prekiniti povezanost med mafijo in navidezno vernostjo. Podobna tematika je bila izpostavljena tudi na Dvoriščih za pogane v Italiji, kjer imajo pripadniki mafije pogosto zasebno kapelo, s križem, Svetim pismom, Marijo, je pojasnjeval kardinal Ravasi. Podoben problem se pojavlja v Latinski Ameriki, kjer ima absolutno oblast trgovina z drogo, ki je ponekod postala že druga veja oblasti. Tudi tukaj se je oblikoval poseben kult čaščenja svete smrti, kjer je v središču rituala postavljen okostnjak, torej je središče čaščenja smrt, smrtnost. Zato je bil kardinalov govor precej oster, kot je sam povedal, saj je hotel opozoriti na jasno razliko med češčenjem smrti in pristno vero, ki je vera v življenje. V vseh religijah je namreč Bog živ, je načelo stvarjenja, to pa je popolno nasprotje kulta smrti. Ravasijeve besede so veliko pozornosti zavzele tudi v mehiških medijih, saj je to čaščenje označil za bogoskrunstvo. Ne gre za verski element, je dejal, ampak je to zanikanje pristne religioznosti.

Foto: splet