Naslednje Dvorišče za pogane udeležence pričakuje 17. in 18. maja v Barceloni v Španiji, kot poroča Radio Vatikan, pa bo posvečeno temi 'Umetnost, lepota in transcendenca'. Pobuda Papeškega sveta za kulturo, namenjena spodbujanju dialoga med verniki in neverniki, se tako vrača na posebno področje, kjer se srečujejo različne kulture, na področje umetnosti. Tema lepote in umetnosti je sicer ena temeljnih znotraj Dvorišča za pogane, kar je potrdil tudi predsednik Papeškega sveta za kulturo, kardinal Gianfranco Ravasi, ki je za Radio Vatikan pojasnil, da se 'umetnost vedno izteguje k drugemu in onkraj konkretnega obzorja.'

Po kardinalovih besedah gre torej vedno za vprašanje duhovne narave, za metafizično vprašanje, ki gre onkraj vsega tistega, kar je neposredno zaznavno. Zato so se Dvorišča za pogane začela v Firencah, v mestu visoke umetnosti. Sedaj se želijo približati nekoliko drugačnemu obzorju, Barceloni, ki ima svojo posebno istovetnost in kjer je položeno veliko seme kulture, je dejal kardinal Ravasi in navedel zelo dejavne univerze ter simbolični pomen Gaudijeve bazilike Sagrada Familia.

V baziliki Sagrada Familia bo potekal del programa Dvorišča za pogane, posvečen umetnosti, in sicer tako imenovani 'dialog med glasovi, poezijo in glasbo'. Kardinal Ravasi je zatrdil, kako naloga umetnosti nikoli ni v tem, da informira, pač pa je evokativne narave, zato izraža in spodbuja čustva in duhovne drže. Za dogodek v barcelonski baziliki se uporablja izraz dialog, je nadaljeval kardinal Ravasi, saj bo 'do dialoga prišlo najprej med vero in umetnostjo na splošno, govora bo o Svetem pismu, duhovnosti, bogoslužju, ter obenem tudi o umetnostnem izražanju in estetskem uživanju.

V Gaudijevi baziliki bodo pripravili tudi poseben in konkreten dialog: dialog med glasovi, torej zbori, ki bodo porazdeljeni po celotnem svetišču. Najmanj sedemsto pevcev bo razporejenih po vsej baziliki, kar bo ustvarilo dialog glasov, polifonijo. Po besedah kardinala Ravasija polifonija 'po svoji naravi predpostavlja različne glasove različnih barv, ki se med seboj prepletajo ter tako nazorno kažejo, da je v raznolikosti tudi lahko lepota.' In ker bodo zbori razporejeni po vsem prostoru bazilike, polni Gaudijevih podob o krščanskih skrivnostih, bo prišlo tudi do dialoga med glasbo in arhitekturo. Kot je zaključil kardinal Ravasi, bodo v nekem smislu barve in oblike glasbe postale vidne in ne le slišne.