Pred vročino se ni treba skrivati doma. Vroči del dneva lahko preživite v prijetnem hladu kulturnih ustanov, v katerih je veliko sakralne dediščine. Eden takšnih je grad Podsreda, ki stoji nad istoimensko vasjo s starim trgom. V gozdnatem predelu in privlačnem objemu ravnokar prenovljenega gradu bo vsak ljubitelj gradov, zgodovine in umetnosti našel nekaj zase.



Grad Podsreda, ki ga letno obišče okrog 7 tisoč obiskovalcev, leži v Kozjanskem parku in spada med najpomembnejše spomenike srednjeveške spomenike na naših tleh. V njem je zdaj tudi informacijsko središče Kozjanskega parka. Na ogled je poleg arhitekturnih posebnosti več razstav: od stalne razstave zgodovine gradu, steklarskih izdelkov, do razstav podob gradov v okolici in umetniških del. V stari kapeli, ki jo je leta 1612 ljubljanski nadškof Tomaž Hren posvetil sv. Filipu in Jakobu ter sv. Ani, je na vzhodni strani ohranjena romanska apsida.

Lastnica gradu je bila tudi svetnica Ema Krška, ki goduje prav danes, 27. junija. Zaradi smrti moža Viljema ter sinov Viljema in Hartviga pa se je odpovedala imetju in odšla v samostan benediktink v Krki (zdaj Avstrija), ki ga je sama ustanovila. Pozneje je bil tam sedež krške škofije.

Leta 2007 je prav na god sv. Eme Krške, 27. junija, dobila svojo romarsko pot in spominsko sobo. Od leta 2011 pa so na gradu Podsreda predstavljene Marijine romarske poti v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem.

V okviru steklarskih izdelkov je poleg novomašniških kelihov iz minulih stoletij razstavljen tudi Slomškov kelih s krožnikom za hostije, ki je bil leta 2000 oblikovan za papeža Janeza Pavla II. po naročilu Veleposlaništva Republike Slovenije na Svetem sedežu. Na njem je portret Antona Martina Slomška.



Poleti grad oživijo tudi mladi glasbeni talenti v okviru Glasbenega poletja na gradu Podsreda. Vsak obiskovalec ima voden avdio vodnik v treh jezikih.

Kapelice in cerkev

Tik ob cesti na grad Podsreda je obnovljena Florjanova kapela. Ob obisku gradu, pa lahko smuknete še na bližjo Staro sveto goro, do katere vodi križev pot s trinajstimi božjepotnimi kapelicami, štirinajsta je kapela sv. Mohorja in Fortunata. Na cilju pa vas čakata cerkev Matere božje sedem žalosti in kapelica sv. Ane. Anina nedelja je zato prava priložnost za romanje in poučen izlet.