Po zadnjih podatkih Hrvaškega statističnega urada je imela naša sosednja država sredi lanskega leta 3,875 milijona prebivalcev, kar je okoli 20.000 več kot tri leta pred tem. Med številnimi demografskimi kazalniki pa je posebej zanimiv en podatek, pišejo pri spletnem portalu putnikofer.hr: mesto Pag na istoimenskem otoku je edino mesto na Hrvaškem, kjer v letu 2025 ni bilo zabeležene nobene ločitve zakonske zveze, obenem pa je zakon sklenilo trinajst parov.

Številke na nacionalni ravni žal kažejo drugačno sliko: tudi na Hrvaškem število porok še naprej upada in to hitreje kot število ločitev. V letu 2025 se je poročilo 17.270 parov, ločilo pa se jih je 5.674, kar pomeni, da so na vsako ločitev približno tri nove poroke - eno najnižjih zabeleženih razmerij na Hrvaškem in tudi med najnižjimi v Evropski uniji.

Podobno razmerje beležimo tudi v Sloveniji: po najnovejših uradnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se je lani poročilo 6.455 parov (največ 6. septembra), ločilo pa 2.172. Ker imamo v Sloveniji veliko občin, med katerimi so nekatere demografsko izjemno majhne, v uradni statistiki prav tako pogosto beležijo posamezne občine, ki skozi celotno koledarsko leto ne zabeležijo nobene razveze zakona.

Vsakdanje življenje v mestu Pag je prepleteno s čudovitimi kamnitimi ulicami, tihimi trgi, soljo in čipko ...

Mesto, ki pogosto ostaja v senci bolj znanega soseda

Pa se vrnimo na Hrvaško: mesto Pag, ki si ime deli s celotnim otokom, pogosto ostaja v senci Novalje, plaže Zrće in glasnih poletnih zabav, po katerih je severni del otoka zaslovel po vsej Evropi. Pag pa ponuja povsem drugačno otoško izkušnjo: tamkajšnje vsakdanje življenje je prepleteno s čudovitimi kamnitimi ulicami, tihimi trgi, soljo, čipko in razgledi na gola pobočja, ki ponekod spominjajo na površino kakšnega drugega planeta.

Statistika seveda ne razkriva, zakaj leta 2025 v mestu Pag ni bilo nobene ločitve, ponuja pa dober razlog za spoznavanje mesta, ki je veliko več kot zgolj postanek na poti do znanih otoških plaž.

Preberite tudi: S. Ana Benedikta: od bančnice v Avstraliji do redovnice na Pagu

Eno redkih načrtovanih mest na na Jadranu

Današnji Pag ni nastal s spontano širitvijo naselja. Gradnja mesta na sedanjem območju se je začela 18. maja 1443, pri oblikovanju novega naselja pa je sodeloval tudi znani hrvaški arhitekt in kipar Juraj Dalmatinac. Ulice so razporejene pod pravim kotom, življenje mesta pa se že stoletja odvija okoli osrednjega trga.

Tu stojijo nekatere najpomembnejše stavbe na Pagu, vključno z župnijsko cerkvijo Marijinega vnebovzetja, knežjo palačo in nikoli dokončano škofovsko palačo. Mesto je bilo nekoč obdano z obzidjem, ojačanim z devetimi stolpi, ki so bili v 19. stoletju večinoma odstranjeni, pravokotni ulični sistem pa še vedno razkriva, kako skrbno je bil Pag zasnovan.

Preden so se prebivalci preselili na sedanje območje, so živeli v približno dva kilometra oddaljenem naselju, ki ga danes poznamo kot Staro mesto Pag (Stari grad). Tam so še vedno na ogled ostanki nekdanjega obzidja, stolpov in samostanov, pa tudi cerkev sv. Marije - neme priče časa pred nastankom sedanjega mesta.

Velika bela polja, ločena z rednimi tolmuni, so ena najopaznejših znamenitosti ob vhodu v mesto Pag.

Mesto je stoletja živelo od »belega zlata«

Zgodovino Paga je težko ločiti od soli, ki se na tem območju prideluje že stoletja. Obsežna polja soli so tik ob mestu in ta dragoceni proizvod je že dolgo eden glavnih virov njegovega bogastva. Sol so nekoč imenovali belo zlato, ker je bila nepogrešljiva za konzerviranje hrane, nadzor nad njeno proizvodnjo pa je prinašal velik gospodarski in politični vpliv.

Soline so imele močan vpliv tudi na lego novega mesta. Pag je bil zgrajen na kraju, s katerega je bilo mogoče spremljati pristop k zalivu in zaščititi proizvodnjo, ki je prehranjevala generacije njegovih prebivalcev. Še danes so velika bela polja, ločena z rednimi tolmuni, ena najopaznejših znamenitosti ob vhodu v mesto.

V muzeju paške čipke. FOTO: M. M. Š.

V tem mestu čipke ne izdelujejo po načrtih

Drugi simbol Paga je veliko nežnejši, pa zato nič manj dragocen. Paška čipka je izdelana z iglo in nitjo, njene prepoznavne geometrijske vzorce pa že stoletja ustvarjajo roke paških čipkaric. Umetnost so negovale in prenašale benediktinke iz samostana sv. Margarete, čipka pa je sčasoma postala eden najprepoznavnejših hrvaških tradicionalnih izdelkov.

Paška čipka je del čipkarske tradicije na Hrvaškem, ki je bila leta 2009 uvrščena na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Včasih je krasila cerkvena oblačila, prte in oblačila, danes pa jo pogosto uokvirjajo in ohranjajo kot umetniško delo.