Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Edinstvena razstava šmarnic

Leon Marc
Za vas piše:
Leon Marc
Objava: 11. 05. 2023 / 07:09
Oznake: Kultura, Župnija
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 12.05.2023 / 15:03
Ustavi predvajanje Nalaganje
Edinstvena razstava šmarnic
Razstavljenih je več kot 100 knjig šmarnic oziroma šmarničnega branja. FOTO: Leon Marc

Edinstvena razstava šmarnic

V Župniji Slap pri Vipavi so letošnje šmarnice prav posebne. Ljubica Ženko je iz župnijskega arhiva s pomočjo nekdanjega župnika Franca Kralja zbrala prek sto knjig šmarnic oziroma šmarničnega branja od leta 1861 do danes in jih s pomočjo sožupljank Anice Vidrih, Alenke Močnik, Metode in Davida Malika, Jerice Marc in Beti Potrata uredila v manjši razstavi v stranski kapeli. Z gradivom sta pomagala župnik Lojze Furlan in urednik Ognjišča Božo Rustja.

Najstarejše prikazane so šmarnice nabožnega pisatelja Luke Jerana iz leta 1861, ki v uvodu k pripovedim o svetnikih zapiše: »Šmarnice so sila prijazno opravilo.« Sprehod skozi razstavljeno paleto knjig razodene tudi družbene spremembe skozi čas.

Šmarnično branje iz daljnega leta 1861. FOTO: Leon Marc

Šmarnice za leto 1916 tako nosijo pomenljiv naslov »Kraljica vojnih trum«, tiste za leto 1919, ko je Slap pristal v Italiji, pa je že založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Na letošnje šmarnice o Filipu Terčelju se na razstavi navezuje šmarnično branje iz leta 1928, ki ga je pripravil prav Terčelj. Za leto 1935 so bile v času evharističnega kongresa napisane Evharistične šmarnice. Iz časa druge svetovne vojne so ohranjene le tri knjige, v tisto iz leta 1945 z naslovom »Rožni venec in slovenski narod« je neznana roka pripisala »krasna knjiga!«. 

Po vojni so očitno šmarnice kar nekaj časa molčale, nato pa iz srede petdesetih let sledi več ciklostiranih šmarnic, med njimi na temo petstoletnice ljubljanske nadškofije, kjer dr. Maksimiljan Miklavčič, profesor cerkvene zgodovine med drugim zapiše: »Tako je bilo vseh petsto let škofije, naj bo tudi novih petsto let nadškofije.« Šele nekako v šestdesetih letih šmarnice spet dobijo knjižno in tudi že barvno podobo.

FOTO: Leon Marc

Kot je v prilogi Ognjišča na temo šmarnic pred leti zapisal sedaj že pokojni bibliotekar Marijan Brecelj, so se šmarnice na Slovenskem prvič pojavila leta 1842. Poleg Brecljevega teksta, obširnejšega besedila prof. dr. Antona Štruklja (objavljenega med drugim v knjigi Klečeča teologija, Družina 2000) in krajšega besedila dr. Marijana Smolika v njegovi knjigi o liturgiki, ni poznano, da bi kdo temeljito in celovito obdelal ta zanimiv verski in slovstveni fenomen. Razstava na Slapu tu orje ledino in kar kliče po poglobljeni, tudi znanstveni obravnavi tega običaja.

Na Slapu je maša vsako nedeljo ob 8.30 – kot nalašč za ogled te edinstvene razstave ter fresk Toneta Kralja v župnijski cerkvi, nato pa za prijeten pohod po okoliških gričih ali obisk številnih kakovostnih vinarjev v vasi.




Kupi v trgovini

Pod Mihaelovim varstvom
Monografije
50,00€
Nalaganje
Nazaj na vrh