Krški škof Alois Schwarz je minuli teden v Celovcu prejel Einspielerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ). Škof Schwarz priznanje razume kot odgovor NSKS in KKZ, da sprejmeta njegovo opravičilo za povojno ravnanje katoliške Cerkve z med drugo svetovno vojno izseljenimi koroškimi Slovenci.

Častni predsednik KKZ Janko Zerzer je v svojem nagovoru poudaril, da je škof Schwarz na letošnji spominski maši za izseljene Slovence v Celovcu “priznal napake koroške Cerkve in prosil odpuščanja za neprijazno, da ne rečem neusmiljeno zadržanje do vernih ljudi, ki so morali toliko pretrpeti.” Leta 1946 je namreč vodstvo krške škofije prepovedalo mašo za slovenske izseljence, ki so tako tudi še po vrnitvi v domovino ponovno utrpeli hudo ponižanje. Janko Zerzer je krškega škofa označil kot ‘graditelja mostov’ in pokončnega dialoškega partnerja.

Opravičilu škofa Schwarza izseljenim koroškim Slovencem so sledili tudi župani nekaterih občin na jugu avstrijske Koroške. "Če škof ne bi izrekel teh jasnih besed, bi morali čakati verjetno še nadaljnja desetletja," je prepričan Zerzer, ki meni, da je Schwarz Slovence od samega začetka presenetil z veliko naklonjenostjo.

Škof sam, ki je sicer doma iz Spodnje Avstrije, a se je po prevzemu škofovske palice na avstrijskem Koroškem naučil tudi nekaj slovenščine, se je za Einspielerjevo nagrado zahvalil po slovensko: "To priznanje je zame potrdilo, da cenite moj iskren odnos do slovenske narodne skupnosti tukaj na Koroškem, da sprejmete moja prizadevanja za odprt dialog med obema narodoma tukaj v deželi."

Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko je ob podelitvi Einspielerjeve nagrade poudaril: „Koroški škof dobi to priznanje iz dveh razlogov: prvič za splošno pozitivno delovanje katoliške Cerkve na Koroškem; in drugič, ker se tudi osebno zavzema za manjšino na koroškem, za slovenščino v cerkvi in zato zasluži priznanje."

Einspielerjevo nagrado podeljujeta NSKS in KKZ od leta 1988 dalje, da počastita osebnosti iz večinskega naroda, ki so si pridobile zasluge tako za slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem kakor tudi za vsestransko sodelovanje med avstrijsko Koroško in Slovenijo. Poimenovana je po duhovniku, profesorju slovenščine, politiku in publicistu Andreju Einspielerju, ki se je v 19. stoletju zavzemal za enakopravnost Slovencev. Bil je izdajatelj več časopisov, leta 1851 pa je skupaj s škofom Antonom Martinom Slomškom ter profesorjem Antonom Janežičem ustanovil Mohorjevo družbo ter s tem tudi najstarejšo založbo na avstrijskem Koroškem in med Slovenci nasploh.

Foto: Wikipedia