V knjigi avtor preko petnajstih lekcij razkriva, kako lahko »ulični ekonomist«, torej vsak posameznik, sprejema boljše in bolj premišljene odločitve od tistih, ki jih pogosto ponujajo uradni »strokovnjaki«.

Knjiga Ulični ekonomist. FOTO: Tatjana Splichal 

Kaiser, ki je sicer tudi svetovalec argentinskega predsednika Javierja Mileija, je povedal, da je bila knjiga uspešnica v Argentini, napisal pa jo je zato, ker so ga ljudje ves čas spraševali glede ekonomije. Kaiser je dodal, da če bi ljudje več vedeli o ekonomiji, ne bi verjeli populističnim obljubam, ki jim jih govorijo politiki, na primer, da obljubljajo določene dobrine zastonj, za inflacijo krivijo bogatejše, čemur sicer ljudje verjamejo, ne zavedajo pa se, da je za te težave odgovorna vlada.

Kljub temu, da gre za ekonomsko knjigo, je bila v Argentini 'bestseller' in je prehitela tudi knjige za osebno rast, ki običajno prevladujejo na lestvicah najbolje prodajanih knjig. Uspešna je bila tudi v ZDA.

Kot Kaiser piše v uvodniku, je ekonomija za življenje ljudi verjetno najpomembnejša stroka, a je kljub temu nepismenost na tem področju bolj razširjena kot na katerem koli drugem področju. Eden izmed razlogov je, da v šolah, predvsem osnovnih in srednjih, ekonomskih osnov namenoma ne učijo, ker če bi te poznali, populističnim ukrepom politikov ljudje ne bi več verjeli. Najpomembnejši so namreč narativi, ki nam jih politiki ponudijo, saj smo ljudje bitja, ki živimo skozi pripovedovanje zgodb.

Kaiser je v pogovoru še povedal, da ima levica sicer premoč na področju novinarstva, popkulture in univerze, kar krepi obstoječi ekonomski narativ, ampak pogosto je dovolj, da že nekaj močnih ljudi, kot se je na primer zgodilo v Argentini z Javierjem Mileijem, obrne situacijo na glavo, uspešen pa je bil predvsem pri mlajši populaciji.

Kaiser in Šušteršič sta izpostavila tudi citat ekonomista Adama Smitha, ki je v svoji knjigi Bogastvo narodov zapisal, da imamo ljudje naravnanost k menjavi blaga, storitev in idej, kar velja tudi za ekonomski problem.

Dr. Janez Šušteršič je še dodal, da bi morda kdo od kritikov dejal, da gre za izjemno individualistično, neoliberalno knjigo, kjer ni nič poudarka na skupnosti. Velikokrat se namreč misli, da je ekonomija po avstrijski šoli, na primer po Hayeku in Friedmanu, individualistična in brez kakršnega koli občutka za skupnost, kar pa po njegovih besedah ne drži, le pogled na skupnost je drugačen. Gre za skupnost, narejeno preko menjave.

Kaiser je ob tem dodal še, da ni res, da če država ne bo nečesa naredila, tega potem ne bo nihče. Ljudje imamo res svojo dobro in svojo slabo stran, ampak verjame, da je dobra tista, ki še vedno prevladuje.