Znanstveniki napovedujejo dvig povprečne temperature, a dvig za eno ali dve stopinji zveni zelo abstraktno. Bolj zaznamo ekstreme, velika nihanja temperatur, ki so zadnje čase bolj pogosta ter vplivajo na okolje in nas. Visoke temperature pozimi slabše uravnavajo populacije škodljivcev, kot je podlubnik, pozebe pozno spomladi pa ogrožajo cvetoče sadno drevje.

Napovedi znanstvenih modelov 

Na podnebje vpliva kompleksna kombinacija dejavnikov in prihodnosti seveda ne moremo napovedati, še vremenska napoved za naslednji dan ni vedno točna. Dodatno nas zmedejo napovedi zapletenih znanstvenih modelov, da se kljub grožnjam o segrevanju ozračja lahko ponekod po svetu zelo ohladi. 

Turisti se ohlajajo ob ventilatorju v bližini rimskega koloseja. FOTO: Xinhua/STA

Nedavno je odmevala novica o možnosti nove ledene dobe v Evropi zaradi spreminjanja lastnosti morskih tokov v Atlantskem oceanu, ki ga povzroča segrevanje ozračja. Naivno je pričakovati, da se bosta v Evropi segrevanje in možnost ledene dobe lepo uravnotežila, da bomo imeli prijetnejše temperature poleti in več snega pozimi. Bolj verjetno je, da bo to pomenilo še večja lokalna nihanja temperatur.

Prispevke o podnebnih spremembah vedno spremljajo pozivi k ukrepanju z malo konkretnih predlogov in razočaranje nad počasnimi spremembami v mednarodni zakonodaji. Zdi se nam, da je to, kar lahko naredimo kot posamezniki, zanemarljivo, zato izgubljamo motivacijo za spremembe. A papež Frančišek je v apostolski spodbudi Laudate Deum zapisal: »Toda to, kar šteje, ni toliko kvantitativno: spomniti se je treba, da trajnih sprememb ni brez kulturnih sprememb, brez zorenja načina življenja in družbenih prepričanj, kulturnih sprememb pa ni brez sprememb v ljudeh.«

Kako se lahko ohladimo?

Kaj lahko torej naredimo? Zbrala sem nekaj predlogov za »bolj zeleno« spoprijemanje z vročino. Še posebej v mestih lahko temperature zelo porastejo. K sreči je v slovenskih mestih veliko dreves, parkov in celo gozdov, ki dokazano znižujejo temperaturo okolice. 

Kako pa ohlajati notranjost? Najbolj enostavna rešitev je klima, ki pa porabi veliko elektrike in segreva okolico zunaj. Namesto klime lahko uporabimo ventilator, za prijetnejši občutek predenj postavimo skledo ledu. Če je zelo vroče (nad 35 °C), ventilator ni več tako učinkovit, saj proti nam zgolj piha vroč zrak in se ne moremo ohladiti. 

Polivajte se s hladno vodo v vročih dneh. FOTO: Xinhua/STA

Pomaga, če se zmočimo s hladno vodo, saj se naše telo ohlaja z izparevanjem vode. Ker večja vlažnost zraka daje občutek višje temperature, se svetuje tuširanje s hladnejšo vodo, brisanje odvečne vode v stanovanju in sušenje perila zunaj. Zračimo pozno zvečer in zgodaj zjutraj, naredimo prepih skozi stanovanje ali na zunanji hodnik v bloku. Podnevi naj bodo okna zaprta, če skoznje sije sonce, uporabimo žaluzije ali vsaj svetle zavese, ki se manj segrejejo. Za obleke in posteljnino izberimo naravne materiale, kot sta lan in bombaž, ki sta bolj zračna kot sintetika.

Če brez klime res ne moremo, lahko še vedno izberemo zmerno znižanje temperature, skrbimo za redno servisiranje in menjavo filtrov in v primeru potrebe po menjavi izberemo bolj energetsko učinkovito. Odsluženo klimo pa pravilno odvržemo (hladilni plin, ki ga vsebuje, je namreč okolju škodljiv). Če si klime ne moremo privoščiti in je doma nevzdržno vroče, se lahko podnevi zatečemo tudi v klimatizirane javne prostore, kot je knjižnica.

Ker je suša res huda, varčujmo z vodo oz. se odpovejmo vsaj nepotrebni porabi vode, kot je npr. pranje avtomobila, odsvetuje se tudi zalivanje vrtne trate. Vodo, s katero umivamo zelenjavo, sadje …, pa lahko prihranimo in z njo zalijemo lončnice in tudi kakšno vrtnino.