Danes smo priča novi slovenski epopeji, ki bi jo težko imenovala »epopeja herojev«, prej epopeja ljudi brez srca in duha. V parlament so »novodobni heroji, še več: herojke« vložili podpise za pomoč pri samomoru človeka, ki na koncu svoje poti potrebuje podporo in usmiljenje. Ne. Dragi moji, strup v kozarcu ali injekcija smrti ni usmiljenje, to je preprosto umor. Hvalijo se s 5500 podpisi; kaj pa podpisi zdravnikov in medicinskega osebja, ki jih veže Hipokratova prisega. Kaj pa ljudje, ki spoštujemo vsakega človeka od začetka do konca. Kaj pa verske skupnosti? Moji škofje so obzirno povedali, da to ni prav in opozorili na številne zlorabe, ki bodo s tem nastale; všeč mi je bil predstavnik muslimanov, ki je odločno in pokončno rekel NE.

Avtorica prispevka je Jožica Ličen, dolgoletna prostovoljka, publicistka in humanitarna delavka. FOTO: Tatjana Splichal

Srebrna voda na mlin se dogaja že nekaj časa. Strašijo nas, da ni denarja za pokojnine, da ni prostora v bolnišnicah, da ni medicinskega kadra; odlašajo in krepijo finančne posledice zakona o dolgotrajni oskrbi. Ja, dihajo nam za ovratnik in naravnost kažejo, da smo breme družbe. Se pa ne zavedajo, da smo otroci in vnuki naroda, ki se bo izpod pepela pobral kot Bolnica Franja.