Etika pomoči in solidarnosti
Etika pomoči in solidarnosti
Predsednik republike dr. Danilo Türk je v sredo, 11. julija, sprejel predstavnike Rdečega križa Slovenije, Slovenske karitas, Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije in Zveze prijateljev mladine Slovenije, s katerimi se je pogovarjal o aktivnostih na področju socialnih programov in humanitarnih dejavnosti.
Predsednik Rdečega križa Slovenije Franc Košir je izpostavil, da se je v primerjavi z lanskim letom število prosilcev za različne oblike pomoči sicer nekoliko zmanjšalo, vendar je zaskrbljujoče dejstvo, da ljudje za pomoč zaprosijo večkrat, kar kaže na to, da se revščina v Sloveniji poglablja.
Generalni tajnik Slovenske karitas Imre Jerebic je poudaril, da se obrazi revščine spreminjajo. Kot je pojasnil, je med prosilci za pomoč vedno več ljudi, ki so sposobni za delo. Tej vitalni populaciji bi morali po njegovih besedah vračati upanje in ohranjati njihovo dostojanstvo. Dodal je, da ne gre več samo za materialno revščino, ampak tudi za vprašanje smisla v teh težkih razmerah oziroma za duhovno revščino. Izziv časa je učenje solidarnosti, zato smo dolžni povzdigniti glas v bran revnih in izkoriščanih doma in po svetu.
Predsednica Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije Tereza Novak je opozorila, da pri nekaterih skupinah prebivalstva revščina postaja že tradicionalna. Posebej je omenila probleme bolnikov s kroničnimi boleznimi, ki morajo po novem sami plačevati za nujno potrebne pripomočke, kršitve pravic odpuščenih delavcev in slabšanje položaja tujcev.
Predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik je spregovorila o tem, da se lahko problem revščine v javnosti namesto izpostavljanja konkretnih primerov osvetli tudi z drugih zornih kotov, predvsem z vidika osveščanja.
Prav tu smo si bili vsi enotni, da medijsko izpostavljanje družin in posameznikov, ki trpijo zaradi revščine, postavlja pod vprašaj našo etiko. A smo res pripravljeni darovati le, če vidimo solze na obrazu, ali bomo gradili čut solidarnosti na temelju zaupanja?
Konkretne primere, s katerimi se srečujejo v praksi, smo izpostavili ostali udeleženci srečanja:
- Karin Elena Sánchez iz ZPMS je opozorila na nekatere negativne vidike nove socialne zakonodaje na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev ter njene posledice za otroke in mladostnike.
- Jožica Ličen iz Škofijske karitas Koper je predstavila problematiko brezposelnih, s konkretnimi stiskami nekdanjih delavcih Primorja. Poleg materialne pomoči bo potrebno še več moči usmeriti v psihosocialno pomoč, predvsem pa spodbujati pomoč za samopomoč. Opozorila je tudi dolgoročne posledice revščine, ki se bodo poznale na področju izobraževanja, kulture, športa, skratka na kvaliteti življenja družin in posameznikov ter družbe kot celote.
- Danijel Starman iz RK je izrazil zaskrbljenost v zvezi s pomočjo v hrani, saj je letošnja dobava hrane EU zaradi višjih stroškov hrane količinsko manjša, sredstva, zbrana v različnih akcijah pa ne zadoščajo potrebe, ki so poleg hrane tudi plačilo položnic..
- Anita Ogulin iz ZPMS je opozorila na povečanje samodestruktivnosti pri posameznikih, ki so socialno ogroženi, ter posebej poudarila pomen pomoči, ki bo usmerjena v odnose znotraj družine, katerih žrtve so pogosto otroci.
- Darko Bračun iz Nadškofijske karitas Maribor je izpostavil problematiko najbolj ranljivih skupin, kot so brezdomci, tujci, ženske. V ta namen pri njih delujejo materinski domovi, ljudska kuhinja in zavetišče za brezdomce.
Predsednik republike dr. Danilo Türk je povzel glavne zaključke pogovora. Med drugim se je strinjal s sogovorniki, da bi bilo koristno imeti posvetovalno telo pri vladi, ki bi podajalo predloge rešitev na področju socialnih programov in humanitarnih dejavnosti.
Tovrstni pogovori so več kot potrebni, pa ne le zato, da se predsedniku države predstavi, vsak iz svojega zornega kota, videnje trenutnih socialnih stisk, temveč tudi zato, da slišimo drug drugega. Zaradi vse večjega pritiska na humanitarne organizacije in vse večje želje pomagati, pogosto pozabljamo, da nismo edini, temveč moramo v dani situaciji delovati usklajeno, predvsem pa skupaj iskati najprimernejši način učinkovite pomoči.



